21. 1. 1964:
V nekaterih krajih v zahodni in južni Sloveniji se je po mrzlem jutru čez dan ob sončnem vremenu zelo močno segrelo. V Kočevju se je po jutranjem minimumu minus 19,4 stopinj C temperatura dvignila do 1,2 stopinj C, v Biljah je razpon temperature segal od minus 10,0 stopinj C do 10,5 stopinj C, v Neblem v Goriških brdih od minus 10,0 stopinj C do 10,1 stopinj C in na Letališču Brnik od minus 16,5 stopinj C do 2,4 stopinj C.
22. 1. 1910:
Neobičajno močno sneženje v zahodnem delu Slovenije, ki se je začelo prejšnji dan, je ponehalo. Po nižinah je bilo zjutraj dan prej še kopno, zjutraj naslednjega dne pa so v Žireh namerili 92 centimetrov, v Cerknici 75 centimetrov, v Škofji Loki 70 centimetrov, v Kranju 65 centimetrov in v Postojni 50 centimetrov snega.
23. 1. 1936:
Ob 9. uri dopoldne je bila na meteoroloških postajah v hribovitem delu Slovenije izmerjena neobičajno velika dnevna količina padavin. V Idrijski Beli je padlo 194 milimetrov, v Kneških Ravnah 190 milimetrov, v Bovcu 165 milimetrov in v Čepovanu 131 milimetrov padavin.
23. 1. 1942:
Dan je bil v veliko krajih eden od najhladnejših po letu 1850, saj se je v nekaterih krajih ohladilo pod minus 30 stopinj C in tudi čez dan se temperatura v glavnem ni povzpela nad minus 10 stopinj C! V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem se je več kot noči temperatura spustila do minus 33,0 stopinj C, v Kočevju so izmerili minus 31,5 stopinj C, v Babnem Polju minus 30,2 stopinj C in v Ljubljani minus 25,4 stopinj C. V Slovenj Gradcu je temperatura ob 7. uri zjutraj znašala minus 28,4 stopinj C.
23. 1. 1963:
Zelo mrzlo jutro, predvsem v Ljubljanski in Celjski kotlini. Na Letališču Brnik je temperatura padla do minus 27,2 stopinj C, v Celju so namerili minus 26,0 stopinj C, v Žireh minus 25,0 stopinj C, v Šmarju-Sapu minus 24,1 stopinj C in v Ljubljani minus 20,2 stopinj C.
23. 1. 2006:
V pretekli noči in čez dan je Slovenijo od vzhoda preplavil mrzel celinski zrak. Popoldne je bilo kljub sončnemu vremenu v nekaterih krajih za preko 10 stopinj C hladnejše kot prejšnji dan. V Novem mestu so ob 2. uri popoldne namerili le minus 8,8 stopinj C (dan prej 4,8 stopinj C), v Postojni minus 8,0 stopinj C (4,7 stopinj C), v Slovenskih Konjicah minus 8,9 stopinj C (3,4 stopinj C), na Lisci minus 13,5 stopinj C (minus 1,5 stopinj C) in na Rogli minus 16,2 stopinj C (minus 5,6 stopinj C).
27. 1. 1952:
V večjem delu Slovenije je močno snežilo, do jutra naslednjega dne je v enem dnevu v nekaterih krajih zapadlo preko pol metra snega. Pri Domu na Komni so izmerili 65 centimetrov, v Kočevski Reki in Veliki Račni pri Grosupljem 62 centimetrov, v Poljanah nad Škofjo Loko, Žireh in Špitaliču pod Menino planino 60 centimetrov, v Ljubljani 53 centimetrov in na Zgornjem Jezerskem 52 centimetrov novega snega.
28. 1. 1952:
Po koncu obilnega sneženja so zjutraj ponekod, zlasti v severni polovici Slovenije, izmerili najdebelejšo snežno odejo v mesecu januarju po 2. svetovni vojni. V Logu pod Mangartom je višina snega dosegla 164 centimetrov, v Dražgošah so ga namerili 132 centimetrov, v Mojstrani 110 centimetrov, v Logarski Dolini 108 centimetrov, v Bovcu 97 centimetrov, na Mostu na Soči 63 centimetrov, v Mariboru 57 centimetrov in v Radečah pri Zidanem Mostu 50 centimetrov snega. Čez dan se je nebo zjasnilo, zaradi svežega snega ter suhe in hladne zračne mase pa se je v naslednji noči v veliko krajih zelo močno ohladilo. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperatura s popoldanskih 0,8 stopinj C do jutra naslednjega dne zdrknila do minus 25,2 stopinj C, v Murski Soboti je bil zabeležen padec z 2,4 stopinj C na minus 22,6 stopinj C, na Rudnem Polju z minus 4,0 stopinj C na minus 29,0 ° in v Celju z 2,3 stopinj C na minus 21,6 stopinj C. V Babnem Polju se je samo od 14. ure popoldne do 21. ure zvečer ohladilo z minus 2,1 stopinj C na minus 20,0 stopinj C!
28. 1. 1979:
Že drugi dan je zaradi narivanja zelo vlažne zračne mase na gorske pregrade ob obilenem jugozahodnem vetru močno deževalo, v visokogorju pa snežilo. V nekaterih krajih je do jutra naslednjega dne padlo preko 500 milimetrov padavin v preteklih 48 urah. Na številnih meteoroloških postajah je bil dosežen rekord v dvodnevni višini padavin, zato je v veliko krajih prišlo do močnih hudourniških poplav! V Ukancu v Bohinju je opazovalec izmeril 541 milimetrov padavin, podobno je bilo v Plužni pri Bovcu s 540 milimetrov padavin, v Kobaridu je padlo 458 milimetrov, na Zgornjem Jezerskem 381 milimetrov, v Mrzli Rupi na Idrijskem 303 milimetrov, v Čepovanu 219 milimetrov, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 218 milimetrov in v Logatcu 201 milimetrov padavin. V istem obdobju je bilo v osrednjem delu Slovenije padavin malo, v nekaterih krajih na vzhodnem delu države pa sploh ni deževalo!
30. 1. 1989:
Z izjemo Skandinavije in Rusije se je nad Evropo raztezalo območje izrazito visokega zračnega tlaka. Dopoldne je tlak, preračunan na morski nivo, v Sloveniji dosegel najvišjo vrednost: v Ljubljani in Novem mestu 1047 hPa, na Letališču Maribor in v Murski Soboti 1046 hPa, v Novi Gorici 1040 hPa in v Portorožu 1039 hPa.
30. 1. 1992:
Popoldne je bilo predvsem v dolini Soče ob burji za mesec januar zelo toplo. V Novi Gorici se je živo srebro povzpelo do 19,0 stopinj C in v Bovcu do 17,0 stopinj C.