20. 1. 1965:
Zjutraj so v nekaterih krajih v sredogorju izmerili najvišjo snežno odejo v mesecu januarju v zadnjih desetletjih. Na postaji Dom na Komni (1520 m) so namerili 260 centimetrov, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) 205 centimetrov, na Javorniku nad Colom (1100 m) 199 centimetrov, v Podolševi na Koroškem (1247 m) 165 centimetrov, na Planini pod Golico (950 m) 150 centimetrov in v Davči nad Železniki (960 m) 129 centimetrov snega.
20. 1. 1974:
V večjem delu Slovenije je zapihal neobičajno topel severni fen, zato je bila na številnih meteoroloških postajah izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev. V Črnomlju se je živo srebro povzpelo do 19,4 stopinj C, v Gornjem Lenartu pri Brežicah je termometer pokazal 18,7 stopinj C, v Gornjem Gradu 18,1 stopinj C, Na Letališču Brnik 18,0 stopinj C, v Čepovanu 17,4 stopinj C, in v Postojni 17,1 stopinj C.
17. 1. 1964:
Nad osrednjim delom Evrope je bilo središče močnega anticiklona, pri nas je bil tlak neobičajno visok. V notranjosti Slovenije je tlak, preračunan na morski nivo, ob 7. uri zjutraj znašal približno 1046 hPa, v Kopru pa 1042 hPa.
18. 1. 2000:
Po mrzlem jutru se je čez dan ob sončnem in vetrovnem vremenu v nekaterih krajih izjemno močno segrelo. Na Letališču Brnik se je temperatura z jutranjih minus 10,1 stopinj C povzpela do 12,6 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu z minus 10,6 stopinj C do 9,1 stopinj C, v Lescah z minus 8,0 stopinj C do 11,5 stopinj C, v Postojni z minus 10,2 stopinj C do 8,2 stopinj C, in v Ljubljani z minus 5,8 stopinj C do 12,4 stopinj C.
19. 1. 1965:
Čez dan je Slovenijo prešel globok sredozemski ciklon. V Kopru je tlak, preračunan na morski nivo, ob 14. uri znašal 986 hPa, v Ljubljani 990 hPa, v Novem mestu 991 hPa in v Mariboru 992 hPa.
19. 1. 1987:
Sneženje, ki je bilo najobilnejše na Štajerskem in v Prekmurju je oslabelo in v noči na 20. mesec januar ponehalo. Že 19. januarja zjutraj pa so v večjem delu severovzhodne Slovenije izmerili najvišjo januarsko snežno odejo po letu 1950. Na Strojni na Koroškem so namerili 109 centimetrov, v Dravogradu 74 centimetrov, v Velikih Dolencih na Goričkem 66 centimetrov, na Pragerskem 53 centimetrov, v Lendavi 50 centimetrov in v Murski Soboti 44 centimetrov snega.
19. 1. 2007:
V višinah je pihal močan severozahodnik, ki je v nekaterih krajih kot fen segel do dolin in nižin - tam je bil dan izjemno topel, izmerjene so bile tudi rekordno visoke temperature. V Metliki se je segrelo do 19,5 stopinj C, v Kočevju so izmerili 18,4 stopinj C, na Planini pod Golico 15,0 stopinj C in v Ratečah 14,5 stopinj C.
22. 1. 1910:
Neobičajno močno sneženje v zahodnem delu Slovenije, ki se je začelo prejšnji dan, je ponehalo. Po nižinah je bilo zjutraj dan prej še kopno, zjutraj naslednjega dne pa so v Žireh namerili 92 centimetrov, v Cerknici 75 centimetrov, v Škofji Loki 70 centimetrov, v Kranju 65 centimetrov in v Postojni 50 centimetrov snega.
23. 1. 1936:
Ob 9. uri dopoldne je bila na meteoroloških postajah v hribovitem delu Slovenije izmerjena neobičajno velika dnevna količina padavin. V Idrijski Beli je padlo 194 milimetrov, v Kneških Ravnah 190 milimetrov, v Bovcu 165 milimetrov in v Čepovanu 131 milimetrov padavin.
23. 1. 1942:
Dan je bil v veliko krajih eden od najhladnejših po letu 1850, saj se je v nekaterih krajih ohladilo pod minus 30 stopinj C in tudi čez dan se temperatura v glavnem ni povzpela nad minus 10 stopinj C! V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem se je več kot noči temperatura spustila do minus 33,0 stopinj C, v Kočevju so izmerili minus 31,5 stopinj C, v Babnem Polju minus 30,2 stopinj C in v Ljubljani minus 25,4 stopinj C. V Slovenj Gradcu je temperatura ob 7. uri zjutraj znašala minus 28,4 stopinj C.
23. 1. 1963:
Zelo mrzlo jutro, predvsem v Ljubljanski in Celjski kotlini. Na Letališču Brnik je temperatura padla do minus 27,2 stopinj C, v Celju so namerili minus 26,0 stopinj C, v Žireh minus 25,0 stopinj C, v Šmarju-Sapu minus 24,1 stopinj C in v Ljubljani minus 20,2 stopinj C.
23. 1. 2006:
V pretekli noči in čez dan je Slovenijo od vzhoda preplavil mrzel celinski zrak. Popoldne je bilo kljub sončnemu vremenu v nekaterih krajih za preko 10 stopinj C hladnejše kot prejšnji dan. V Novem mestu so ob 2. uri popoldne namerili le minus 8,8 stopinj C (dan prej 4,8 stopinj C), v Postojni minus 8,0 stopinj C (4,7 stopinj C), v Slovenskih Konjicah minus 8,9 stopinj C (3,4 stopinj C), na Lisci minus 13,5 stopinj C (minus 1,5 stopinj C) in na Rogli minus 16,2 stopinj C (minus 5,6 stopinj C).
27. 1. 1952:
V večjem delu Slovenije je močno snežilo, do jutra naslednjega dne je v enem dnevu v nekaterih krajih zapadlo preko pol metra snega. Pri Domu na Komni so izmerili 65 centimetrov, v Kočevski Reki in Veliki Račni pri Grosupljem 62 centimetrov, v Poljanah nad Škofjo Loko, Žireh in Špitaliču pod Menino planino 60 centimetrov, v Ljubljani 53 centimetrov in na Zgornjem Jezerskem 52 centimetrov novega snega.