14. 5. 1969:
Višek tri- do štiridnevnega vročinskega vala, po nižinah v notranjosti se je ogrelo nad 30 stopinj C. Najbolj vroče je bilo v Sremiču na Bizeljskem, kjer se je ogrelo do 32,9 stopinj C, v Radečah se je živo srebro ustavilo pri 32,5 stopinj C, v Črnomlju pri 32,3 stopinj C, v Celju pri 32,0 stopinj C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pri 30,2 stopinj C.
11. 5. 1953:
Dan se je začel z zelo hladnim jutrom. Najhladneje je bilo v Babnem Polju, kjer je termometer pokazal minus 10,4 stopinj C. V Ratečah je bila najnižja temperatura minus 6,5 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu minus 5,9 stopinj C, v Mariboru minus 5,0 stopinj C in v Murski Soboti minus 4,3 stopinj C.
12. 5. 1978:
Izjemno hladno majsko jutro, zlasti v višjih legah in na severovzhodu. Na Kredarici (2514 m) je bila minimalna temperatura minus 12,7 stopinj C, na Krvavcu (1740 m) minus 9,1 stopinj C, na Kumu (1218 m) minus 6,0 stopinj C, v Murski Soboti minus 4,2 stopinj C in na Šmarni gori nad Ljubljano (665 m) minus 2,9 stopinj C.
13. 5. 1992:
Nad osrednjim in južnim delom Evrope se je raztezalo območje visokega zračnega tlaka, pri nas so bile izmerjene izjemno visoke vrednosti za mesec maj. V Novem mestu je tlak, preračunan na morski nivo, dosegel 1036 hPa, v Ljubljani in Murski Soboti 1035 hPa in v Mariboru 1034 hPa.
13. 5. 1995:
Ob prehodu ciklona več kot Alp je bil pri nas izmerjen za mesec maj zelo nizek zračni tlak. V Ljubljani in Murski Soboti je tlak, preračunan na morski nivo, padel na 988 hPa, v Novem mestu in Portorožu pa na 990 hPa.
15. 5. 1962:
končalo se je tridnevno močno deževje v hribovitem delu zahodne in severne Slovenije. Do 7. ure zjutraj je v 72 urah največ padavin padlo v Mrzli Rupi na Idrijskem, 233 milimetrov, pri Domu na Komni so izmerili 228 milimetrov, v Bovcu 189 milimetrov, na Planini pod Golico 158 milimetrov in v Logarski Dolini 140 milimetrov padavin.
16. 5. 1961:
Do 7. ure zjutraj je v enem dnevu v večjem delu države padlo precej dežja, v nekaterih krajih v pasu od Škofjeloškega hribovja do Kozjanskega je bila izmerjena najvišja dnevna višina padavin v mesecu maju od začetka meritev. V Izlakah pri Trbovljah so izmerili 98 milimetrov, na Telčah nad Sevnico 97 milimetrov, na Šmarni gori nad Ljubljano 95 milimetrov, v Škofji Loki 92 milimetrov, v Senovici, vzhodno od Celja, 76 milimetrov ter v Radečah 74 milimetrov padavin.
17. 5. 1967:
Drugi dan obilnega deževja v višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije, do 7. ure naslednjega dne je v 72 urah v nekaterih krajih padlo več kot 200 milimetrov padavin. Pri Domu na Komni so izmerili 233 milimetrov, v Kneških Ravnah nad dolino Bače 232 milimetrov, v Lepeni pod Krnom 208 milimetrov, v Kamniški Bistrici 202 milimetrov in v Plavah v Spodnji Soški dolini 189 milimetrov padavin.