18. 1. 2000:
Po mrzlem jutru se je čez dan ob sončnem in vetrovnem vremenu v nekaterih krajih izjemno močno segrelo. Na Letališču Brnik se je temperatura z jutranjih minus 10,1 stopinj C povzpela do 12,6 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu z minus 10,6 stopinj C do 9,1 stopinj C, v Lescah z minus 8,0 stopinj C do 11,5 stopinj C, v Postojni z minus 10,2 stopinj C do 8,2 stopinj C, in v Ljubljani z minus 5,8 stopinj C do 12,4 stopinj C.
19. 1. 1965:
Čez dan je Slovenijo prešel globok sredozemski ciklon. V Kopru je tlak, preračunan na morski nivo, ob 14. uri znašal 986 hPa, v Ljubljani 990 hPa, v Novem mestu 991 hPa in v Mariboru 992 hPa.
19. 1. 1987:
Sneženje, ki je bilo najobilnejše na Štajerskem in v Prekmurju je oslabelo in v noči na 20. mesec januar ponehalo. Že 19. januarja zjutraj pa so v večjem delu severovzhodne Slovenije izmerili najvišjo januarsko snežno odejo po letu 1950. Na Strojni na Koroškem so namerili 109 centimetrov, v Dravogradu 74 centimetrov, v Velikih Dolencih na Goričkem 66 centimetrov, na Pragerskem 53 centimetrov, v Lendavi 50 centimetrov in v Murski Soboti 44 centimetrov snega.
19. 1. 2007:
V višinah je pihal močan severozahodnik, ki je v nekaterih krajih kot fen segel do dolin in nižin - tam je bil dan izjemno topel, izmerjene so bile tudi rekordno visoke temperature. V Metliki se je segrelo do 19,5 stopinj C, v Kočevju so izmerili 18,4 stopinj C, na Planini pod Golico 15,0 stopinj C in v Ratečah 14,5 stopinj C.
22. 1. 1910:
Neobičajno močno sneženje v zahodnem delu Slovenije, ki se je začelo prejšnji dan, je ponehalo. Po nižinah je bilo zjutraj dan prej še kopno, zjutraj naslednjega dne pa so v Žireh namerili 92 centimetrov, v Cerknici 75 centimetrov, v Škofji Loki 70 centimetrov, v Kranju 65 centimetrov in v Postojni 50 centimetrov snega.
23. 1. 1936:
Ob 9. uri dopoldne je bila na meteoroloških postajah v hribovitem delu Slovenije izmerjena neobičajno velika dnevna količina padavin. V Idrijski Beli je padlo 194 milimetrov, v Kneških Ravnah 190 milimetrov, v Bovcu 165 milimetrov in v Čepovanu 131 milimetrov padavin.
23. 1. 1942:
Dan je bil v veliko krajih eden od najhladnejših po letu 1850, saj se je v nekaterih krajih ohladilo pod minus 30 stopinj C in tudi čez dan se temperatura v glavnem ni povzpela nad minus 10 stopinj C! V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem se je več kot noči temperatura spustila do minus 33,0 stopinj C, v Kočevju so izmerili minus 31,5 stopinj C, v Babnem Polju minus 30,2 stopinj C in v Ljubljani minus 25,4 stopinj C. V Slovenj Gradcu je temperatura ob 7. uri zjutraj znašala minus 28,4 stopinj C.
23. 1. 1963:
Zelo mrzlo jutro, predvsem v Ljubljanski in Celjski kotlini. Na Letališču Brnik je temperatura padla do minus 27,2 stopinj C, v Celju so namerili minus 26,0 stopinj C, v Žireh minus 25,0 stopinj C, v Šmarju-Sapu minus 24,1 stopinj C in v Ljubljani minus 20,2 stopinj C.
23. 1. 2006:
V pretekli noči in čez dan je Slovenijo od vzhoda preplavil mrzel celinski zrak. Popoldne je bilo kljub sončnemu vremenu v nekaterih krajih za preko 10 stopinj C hladnejše kot prejšnji dan. V Novem mestu so ob 2. uri popoldne namerili le minus 8,8 stopinj C (dan prej 4,8 stopinj C), v Postojni minus 8,0 stopinj C (4,7 stopinj C), v Slovenskih Konjicah minus 8,9 stopinj C (3,4 stopinj C), na Lisci minus 13,5 stopinj C (minus 1,5 stopinj C) in na Rogli minus 16,2 stopinj C (minus 5,6 stopinj C).
27. 1. 1952:
V večjem delu Slovenije je močno snežilo, do jutra naslednjega dne je v enem dnevu v nekaterih krajih zapadlo preko pol metra snega. Pri Domu na Komni so izmerili 65 centimetrov, v Kočevski Reki in Veliki Račni pri Grosupljem 62 centimetrov, v Poljanah nad Škofjo Loko, Žireh in Špitaliču pod Menino planino 60 centimetrov, v Ljubljani 53 centimetrov in na Zgornjem Jezerskem 52 centimetrov novega snega.
28. 1. 1952:
Po koncu obilnega sneženja so zjutraj ponekod, zlasti v severni polovici Slovenije, izmerili najdebelejšo snežno odejo v mesecu januarju po 2. svetovni vojni. V Logu pod Mangartom je višina snega dosegla 164 centimetrov, v Dražgošah so ga namerili 132 centimetrov, v Mojstrani 110 centimetrov, v Logarski Dolini 108 centimetrov, v Bovcu 97 centimetrov, na Mostu na Soči 63 centimetrov, v Mariboru 57 centimetrov in v Radečah pri Zidanem Mostu 50 centimetrov snega. Čez dan se je nebo zjasnilo, zaradi svežega snega ter suhe in hladne zračne mase pa se je v naslednji noči v veliko krajih zelo močno ohladilo. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperatura s popoldanskih 0,8 stopinj C do jutra naslednjega dne zdrknila do minus 25,2 stopinj C, v Murski Soboti je bil zabeležen padec z 2,4 stopinj C na minus 22,6 stopinj C, na Rudnem Polju z minus 4,0 stopinj C na minus 29,0 ° in v Celju z 2,3 stopinj C na minus 21,6 stopinj C. V Babnem Polju se je samo od 14. ure popoldne do 21. ure zvečer ohladilo z minus 2,1 stopinj C na minus 20,0 stopinj C!
28. 1. 1979:
Že drugi dan je zaradi narivanja zelo vlažne zračne mase na gorske pregrade ob obilenem jugozahodnem vetru močno deževalo, v visokogorju pa snežilo. V nekaterih krajih je do jutra naslednjega dne padlo preko 500 milimetrov padavin v preteklih 48 urah. Na številnih meteoroloških postajah je bil dosežen rekord v dvodnevni višini padavin, zato je v veliko krajih prišlo do močnih hudourniških poplav! V Ukancu v Bohinju je opazovalec izmeril 541 milimetrov padavin, podobno je bilo v Plužni pri Bovcu s 540 milimetrov padavin, v Kobaridu je padlo 458 milimetrov, na Zgornjem Jezerskem 381 milimetrov, v Mrzli Rupi na Idrijskem 303 milimetrov, v Čepovanu 219 milimetrov, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 218 milimetrov in v Logatcu 201 milimetrov padavin. V istem obdobju je bilo v osrednjem delu Slovenije padavin malo, v nekaterih krajih na vzhodnem delu države pa sploh ni deževalo!