14. 1. 1941:
Jutro je bilo ob jasni noči in snežni odeji zelo mrzlo. V Slovenj Gradcu je bila najnižja temperatura minus 29,7 stopinj C, v Babnem Polju so izmerili minus 28,0 stopinj C, v Kočevju minus 25,4 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju minus 25,0 stopinj C in v Celju minus 21,8 stopinj C.
14. 1. 1968:
V visokogorju se je od zahoda zelo hitro ogrelo. Še večji temperaturni skok je bil zabeležen v krajih z zelo močnim jutranjim mrazom, kjer je veter razpihal jezero hladnega zraka. Na Kredarici je bilo ob 7. uri zjutraj še minus 15,8 stopinj C, čez 14 ur so namerili minus 2,3 stopinj C. V Babnem Polju se je v pretekli noči še ohladilo do minus 34,2 stopinj C, ob 21. uri zvečer tega dne pa je bilo le še minus 3,4 stopinj C; v Ambrusu na Dolenjskem se je temperatura povzpela z minus 30,0 stopinj C na 0,2 stopinj C, v Kočevju z minus 28,6 stopinj C na 0,5 stopinj C in v Šmarju-Sapu z minus 26,8 stopinj C na minus 2,8 stopinj C.
14. 1. 1987:
Preko noči in zjutraj je začelo snežiti, do jutra naslednjega dne je v zahodnem delu Slovenije zapadlo v glavnem med 20 in 50 centimetrov snega. Od 7. ure zjutraj tega do 7. ure naslednjega dne je v Stari Fužini zapadlo 75 centimetrov, na Vrhniki in v Bovcu 47 centimetrov ter v Lescah 44 centimetrov snega. Snežilo je tudi v Slovenski Istri, do jutra je v Kubedu zapadlo 15 centimetrov, v Koštaboni 10 centimetrov, v Portorožu (Beli Križ) in Seči pa 8 centimetrov snega. Medtem ko je po nižinah v notranjosti vztrajal mraz in se v glavnem ni ogrelo nad minus 10 stopinj C, je bilo v višinah ob vetru iz južnih smeri topleje; na Voglu so ob 14. uri izmerili minus 2,8 stopinj C in na Kredarici minus 6,6 stopinj C.
17. 1. 1964:
Nad osrednjim delom Evrope je bilo središče močnega anticiklona, pri nas je bil tlak neobičajno visok. V notranjosti Slovenije je tlak, preračunan na morski nivo, ob 7. uri zjutraj znašal približno 1046 hPa, v Kopru pa 1042 hPa.
18. 1. 2000:
Po mrzlem jutru se je čez dan ob sončnem in vetrovnem vremenu v nekaterih krajih izjemno močno segrelo. Na Letališču Brnik se je temperatura z jutranjih minus 10,1 stopinj C povzpela do 12,6 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu z minus 10,6 stopinj C do 9,1 stopinj C, v Lescah z minus 8,0 stopinj C do 11,5 stopinj C, v Postojni z minus 10,2 stopinj C do 8,2 stopinj C, in v Ljubljani z minus 5,8 stopinj C do 12,4 stopinj C.
19. 1. 1965:
Čez dan je Slovenijo prešel globok sredozemski ciklon. V Kopru je tlak, preračunan na morski nivo, ob 14. uri znašal 986 hPa, v Ljubljani 990 hPa, v Novem mestu 991 hPa in v Mariboru 992 hPa.
19. 1. 1987:
Sneženje, ki je bilo najobilnejše na Štajerskem in v Prekmurju je oslabelo in v noči na 20. mesec januar ponehalo. Že 19. januarja zjutraj pa so v večjem delu severovzhodne Slovenije izmerili najvišjo januarsko snežno odejo po letu 1950. Na Strojni na Koroškem so namerili 109 centimetrov, v Dravogradu 74 centimetrov, v Velikih Dolencih na Goričkem 66 centimetrov, na Pragerskem 53 centimetrov, v Lendavi 50 centimetrov in v Murski Soboti 44 centimetrov snega.
19. 1. 2007:
V višinah je pihal močan severozahodnik, ki je v nekaterih krajih kot fen segel do dolin in nižin - tam je bil dan izjemno topel, izmerjene so bile tudi rekordno visoke temperature. V Metliki se je segrelo do 19,5 stopinj C, v Kočevju so izmerili 18,4 stopinj C, na Planini pod Golico 15,0 stopinj C in v Ratečah 14,5 stopinj C.
22. 1. 1910:
Neobičajno močno sneženje v zahodnem delu Slovenije, ki se je začelo prejšnji dan, je ponehalo. Po nižinah je bilo zjutraj dan prej še kopno, zjutraj naslednjega dne pa so v Žireh namerili 92 centimetrov, v Cerknici 75 centimetrov, v Škofji Loki 70 centimetrov, v Kranju 65 centimetrov in v Postojni 50 centimetrov snega.
23. 1. 1936:
Ob 9. uri dopoldne je bila na meteoroloških postajah v hribovitem delu Slovenije izmerjena neobičajno velika dnevna količina padavin. V Idrijski Beli je padlo 194 milimetrov, v Kneških Ravnah 190 milimetrov, v Bovcu 165 milimetrov in v Čepovanu 131 milimetrov padavin.
23. 1. 1942:
Dan je bil v veliko krajih eden od najhladnejših po letu 1850, saj se je v nekaterih krajih ohladilo pod minus 30 stopinj C in tudi čez dan se temperatura v glavnem ni povzpela nad minus 10 stopinj C! V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem se je več kot noči temperatura spustila do minus 33,0 stopinj C, v Kočevju so izmerili minus 31,5 stopinj C, v Babnem Polju minus 30,2 stopinj C in v Ljubljani minus 25,4 stopinj C. V Slovenj Gradcu je temperatura ob 7. uri zjutraj znašala minus 28,4 stopinj C.
23. 1. 1963:
Zelo mrzlo jutro, predvsem v Ljubljanski in Celjski kotlini. Na Letališču Brnik je temperatura padla do minus 27,2 stopinj C, v Celju so namerili minus 26,0 stopinj C, v Žireh minus 25,0 stopinj C, v Šmarju-Sapu minus 24,1 stopinj C in v Ljubljani minus 20,2 stopinj C.
23. 1. 2006:
V pretekli noči in čez dan je Slovenijo od vzhoda preplavil mrzel celinski zrak. Popoldne je bilo kljub sončnemu vremenu v nekaterih krajih za preko 10 stopinj C hladnejše kot prejšnji dan. V Novem mestu so ob 2. uri popoldne namerili le minus 8,8 stopinj C (dan prej 4,8 stopinj C), v Postojni minus 8,0 stopinj C (4,7 stopinj C), v Slovenskih Konjicah minus 8,9 stopinj C (3,4 stopinj C), na Lisci minus 13,5 stopinj C (minus 1,5 stopinj C) in na Rogli minus 16,2 stopinj C (minus 5,6 stopinj C).