8. 5. 1957:
V veliko krajih je bilo jutro najhladnejše v mesecu maju po letu 1950, višjeležeče kraje je prekrivala snežna odeja. V Novi vas na Blokah so izmerili minus 13,6 stopinj C, v Kočevju je termometer pokazal minus 6,9, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu minus 5,0 stopinj C, v Novem mestu minus 4,7 stopinj C ter v Bovcu minus 2,8 stopinj C.
8. 5. 2003:
Tretji dan zelo zgodnjega vročinskega vala se je v nekaterih krajih ponovno ogrelo do približno 32 stopinj C. Na Bizeljskem so izmerili 33,0 stopinj C, v Dobličah pri Črnomlju 32,5 stopinj C, v Lendavi 32,0 stopinj C in v Celju 31,8 stopinj C. Vroče je bil tudi na Gorenjskem in Kočevskem, saj se je v Kočevju živo srebro ustavilo pri 31,0 stopinj C, v Preddvoru na Gorenjskem pa pri 30,5 stopinj C.
5. 5. 1981:
Višje predele zahodne Slovenije je prekrivala visoka snežna odeja. Na Vojskem (1070 m) nad Idrijo so zjutraj izmerili 65 centimetrov, v Črnem Vrhu (683 m) nad Idrijo 40 centimetrov, na Pasji Ravni (880 m) 36 centimetrov, na Bukovem nad Cerknim (715 m) 25 centimetrov in v Bovcu (425 m) 10 centimetrov snega.
6. 5. 1957:
Preko noči je dež ob močni ohladitvi prešel v sneg do nižin in do jutra je po nekaterih nižinah zapadlo preko 10 centimetrov snega; višje je bilo snega precej več. Največ, 80 centimetrov novega snega, je bilo izmerjeno pri Domu na Komni (1520 m). V Revenovšah nad Idrijo (1000 m) so beležili 58 centimetrov, na Paškem Kozjaku (1063 m) 52 centimetrov, na Dolah pri Litiji (697 m) 40 centimetrov, v Novi vasi na Blokah (722 m) 38 centimetrov, v Mislinji ob vznožju Pohorja (589 m) in v Šentjoštu nad Horjulom (620 m) 37 centimetrov, na Šmarni gori (665 m) 36 centimetrov, v Novem mestu 19 centimetrov, v Ljubljani, Celju in Šmartnem pri Slovenj Gradcu pa 13 centimetrov snega.
6. 5. 2003:
Začelo se je prvo vroče obdobje v letu z največ vročimi dnevi. V Bizeljskem in Črnomlju se je čez dan segrelo do 32,0 stopinj C, v Celju do 31,5 stopinj C, v Ljubljani do 31,2 stopinj C, Slapu pri Vipavi do 29,5 stopinj C in Ratečah do 28,4 stopinj C.
8. 5. 1957:
V veliko krajih je bilo jutro najhladnejše v mesecu maju po letu 1950, višjeležeče kraje je prekrivala snežna odeja. V Novi vas na Blokah so izmerili minus 13,6 stopinj C, v Kočevju je termometer pokazal minus 6,9, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu minus 5,0 stopinj C, v Novem mestu minus 4,7 stopinj C ter v Bovcu minus 2,8 stopinj C.
8. 5. 2003:
Tretji dan zelo zgodnjega vročinskega vala se je v nekaterih krajih ponovno ogrelo do približno 32 stopinj C. Na Bizeljskem so izmerili 33,0 stopinj C, v Dobličah pri Črnomlju 32,5 stopinj C, v Lendavi 32,0 stopinj C in v Celju 31,8 stopinj C. Vroče je bil tudi na Gorenjskem in Kočevskem, saj se je v Kočevju živo srebro ustavilo pri 31,0 stopinj C, v Preddvoru na Gorenjskem pa pri 30,5 stopinj C.
10. 5. 1955:
Po svežem jutru se je čez dan ob sončnem vremenu zlasti na vzhodnem delu države močno segrelo. V Mokronogu se je temperatura z jutranjih 1,5 stopinj C povzpela na 26,1 stopinj C, v Novem mestu s 3,6 stopinj C na 26,8 stopinj C, v Celju z 2,2 stopinj C na 25,4 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu z 1,4 stopinj C na 24,0 stopinj C in v Mariboru s 3,4 stopinj C na 25,7 stopinj C.
11. 5. 1953:
Dan se je začel z zelo hladnim jutrom. Najhladneje je bilo v Babnem Polju, kjer je termometer pokazal minus 10,4 stopinj C. V Ratečah je bila najnižja temperatura minus 6,5 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu minus 5,9 stopinj C, v Mariboru minus 5,0 stopinj C in v Murski Soboti minus 4,3 stopinj C.
12. 5. 1978:
Izjemno hladno majsko jutro, zlasti v višjih legah in na severovzhodu. Na Kredarici (2514 m) je bila minimalna temperatura minus 12,7 stopinj C, na Krvavcu (1740 m) minus 9,1 stopinj C, na Kumu (1218 m) minus 6,0 stopinj C, v Murski Soboti minus 4,2 stopinj C in na Šmarni gori nad Ljubljano (665 m) minus 2,9 stopinj C.