9. 12. 1980:
Zelo mrzlo jutro, predvsem v nekaterih krajih na Notranjskem in Dolenjskem. V Babnem Polju je bil z minus 29,6 stopinj C dosežen decembrski rekord; v Novi vasi na Blokah so namerili minus 28,0 stopinj C, na Rakitni minus 25,1 stopinj C, v Ambrusu minus 25,0 stopinj C, v Kočevju minus 22,6 stopinj C, v Celju minus 21,0 stopinj C in na Vrhniki minus 20,0 stopinj C.
10. 12. 1969:
Večinoma nemočno sneženje v vzhodnem delu Slovenije je ponehalo, v nekaterih krajih so zjutraj izmerili rekordno visoko decembrsko snežno odejo. Na Paškem Kozjaku (980 m) je sneg segal 88 centimetrov, v Kadrencih v Slovenskih goricah 75 centimetrov, v Gornji Radgoni in na Kozjem Vrhu v Dravski dolini 55 centimetrov in v Lendavi 45 centimetrov visoko.
11. 12. 1879:
Najhladnejši dan v Ljubljani od začetka meritev leta 1850. Najnižja jutranja temperatura je znašala minus 26,4 stopinj C, čez dan se je ogrelo le do minus 16,0 stopinj C.
11. 12. 1991:
Nad večjim delom Evrope se je zadrževal močan anticiklon, pri nas je zračni tlak, preračunan na morski nivo, dosegel zelo visoke vrednosti: v Ljubljani 1047 hPa, v Novem mestu 1046 hPa, na Letališču Maribor 1045 hPa in v Murski Soboti 1044 hPa.
13. 12. 1934:
Višek večdnevnega deževja v zahodni Sloveniji. V 24 urah je do 9. ure naslednjega dne na Panovici pri Novi Gorici padlo 193 milimetrov, na Vojskem nad Idrijo 183 milimetrov, na Ligu 178 milimetrov, pri Koči na Snežniku 160 milimetrov in v Zabičah pri Ilirski Bistrici 147 milimetrov padavin.
13. 12. 1994:
Izrazit temperaturni obrat z zelo toplim zrakom v višinah, v nekaterih krajih v višjih legah je bilo za mesec december izjemno toplo. Na Vojskem nad Idrijo se je živo srebro povzpelo do 17,1 stopinj C, na Voglu in v Novi vasi na Blokah so namerili 14,6 stopinj C in na Planini pod Golico 13,5 stopinj C.
13. 12. 2001:
Od vzhoda nas je doseglo višinsko jedro hladnega zraka, zato se je občutno ohladilo, sneženje pa je čez dan ponehalo. Na Kredarici se je temperatura od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer spustila z minus 15,1 stopinj C na minus 23,7 stopinj C, na Voglu z minus 8,2 stopinj C na minus 16,2 stopinj C, na Lisci z minus 8,5 stopinj C na minus 15,0 stopinj C, na Vojskem z minus 6,3 stopinj C na minus 14,8 stopinj C in v Lescah z minus 2,8 stopinj C na minus 12,4 stopinj C.
16. 12. 1899:
Večdnevno sneženje v večjem delu države se je umirilo, številne kraje je prekrivala zelo debela snežna odeja. Na Bledu je sneg segal 94 centimetrov visoko, v Cerknici so ga namerili 76 centimetrov, v Kranju 65 centimetrov in v Dravogradu 60 centimetrov. V Idriji in Postojni je bila največja višina dosežena dan prej, in sicer 90 centimetrov oziroma 70 centimetrov.
17. 12. 1920:
Po dolgotrajnemsneženju s prekinitvami je večji del Slovenije prekrivala debela snežna odeja. V Mojstrani je zjutraj snežna odeja merila v višino 117 centimetrov, na Bledu so izmerili 100 centimetrov, v Škofji Loki 90 centimetrov, v Solčavi 85 centimetrov, v Kočevski Reki 77 centimetrov in v Višnji Gori 68 centimetrov snega.
17. 12. 1989:
V večjem delu Slovenije najtoplejši decembrski dan v 20. stoletju, po nižinah je bila povprečna dnevna temperatura od 12 stopinj C do 17 stopinj C. Na meteoroloških postajah v vzhodni Sloveniji je bila izmerjena najvišja decembrska temperatura od začetka meritev. V Dobličah pri Črnomlju, Lendavi in Gornjem Lenartu pri Brežicah se je ogrelo do 21 stopinj C, v Mariboru so izmerili 20,7 stopinj C, v Celju 20,2 stopinj C, v Novem mestu 19,5 stopinj C, v Velenju 19,2 stopinj C in v Ratečah 13,5 stopinj C.