15. 2. 1940:
Izjemno mrzel februarski dan, zjutraj je bilo v glavnem pod minus 20 stopinj C, čez dan pa le približno minus 10 stopinj C. Na Rakitni pod Krimom se je temperatura zjutraj spustila do minus 31,0 stopinj C, v Slovenj Gradcu je termometer pokazal minus 29,1 stopinj C, v Mariboru minus 28,3 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju minus 27,3 stopinj C, v Kamniku minus 27,2 stopinj C in v Ljubljani minus 23,8 stopinj C. V Dolenjem Medvedjem selu so ob 7. uri zjutraj izmerili minus 31,0 stopinj C.
15. 2. 1952:
V veliko krajih v zahodnem in osrednjem delu Slovenije je bila zabeležena najvišja snežna odeja v 20. stoletju. V Ljubljani so izmerili 146 centimetrov, v Žireh 176 centimetrov, na Bledu 180 centimetrov, v Bovcu 188 centimetrov in v Stari Fužini v Bohinjski dolini 263 centimetrov, v Lokvah na Trnovski planoti 280 centimetrov in pri izviru Soče 295 centimetrov snega. Na Gomancah pod Snežnikom je do 7. ure zjutraj v preteklih 72 urah padlo 373 milimetrov padavin, v Črnem Vrhu nad Idrijo 275 milimetrov in v Ljubljani 149 milimetrov.
15. 2. 1956:
Prvo od treh zaporednih izjemno mrzlih juter v večjem delu države, v nekaterih krajih so izmerili najnižjo februarsko temperaturo od začetka meritev. V Babnem Polju se je temperatura spustila na rekordnih minus 34,5 stopinj C, na Rakitni se je ohladilo do minus 34,0 stopinj C, na Rudnem Polju na Pokljuki do minus 32,6 stopinj C, v Kočevju do minus 30,6 stopinj C, v Vogljah pri Šenčurju do minus 28,8 stopinj C, v Celju minus 28,6 stopinj C, v Žireh minus 27,9 stopinj C, na Kredarici do minus 27,7 stopinj C in v Tolminu do minus 18,1 stopinj C.
12. 2. 1998:
V severovzhodni Sloveniji je bilo popoldne za mesec februar izjemno toplo, v nekaterih krajih celo najtoplejše od začetka meritev. V Gornji Radgoni se je živo srebro povzpelo do pomladanskih 23,0 stopinj C, v Murski Soboti so izmerili 21,7 stopinj C, v Velikih Dolencih na severovzhodu Goričkega 21,6 stopinj C, v Mariboru 21,3 stopinj C in v Jeruzalemu v Slovenskih goricah 20,5 stopinj C.
13. 2. 1929:
Izjemno mrzel dan, v večjem delu države je bilo popoldne med najhladnejšimi v 20. stoletju. V Kočevski Reki je bilo ob dveh popoldne le minus 20,0 stopinj C, na Bledu je termometer pokazal minus 16,6 stopinj C, v Kamniku minus 16,5 stopinj C, v Novem mestu minus 15,8 stopinj C in v Slovenj Gradcu minus 15,0 stopinj C.
13. 2. 1959:
Nad Evropo se je raztezalo izrazito območje visokega zračnega tlaka, v Sloveniji je bil zračni tlak izjemno visok. V Ljubljani in Novem mestu je ob 21. uri zračni tlak, preračunan na morski nivo, znašal 1049 hPa, v Mariboru in Murski Soboti 1048 hPa in v Kopru 1040 hPa.
13. 2. 1985:
V nekaterih krajih je bilo jutro eno izmed najhladnejših v zadnjih desetletjih. V Kočevju so izmerili minus 27,4 stopinj C, na Pragerskem minus 27,1 stopinj C, v Rogaški Slatini minus 24,8 stopinj C, v Lendavi minus 23,8 stopinj C, v Sevnem nad Litijo minus 16,3 stopinj C in v Godnjah na Krasu minus 15,5 stopinj C.
16. 2. 1956:
Ponovno izjemno mrzlo, v veliko krajih celo rekordno mrzlo februarsko jutro. V Babnem Polju se je temperatura drugi dan zapored spustila na minus 34,5 stopinj C, v Kočevju so izmerili minus 31,2 stopinj C, v Postojni minus 30,5 stopinj C, v Murski Soboti minus 28,6 stopinj C, v Črnomlju minus 26,3 stopinj C, v Ljubljani minus 23,3 stopinj C in na Kozini pri Sežani minus 20,9 stopinj C.
16. 2. 1998:
Popoldne je bil v glavnem jasno in vetrovno ter izjemno toplo; v veliko krajih so izmerili rekordno visoko temperaturo za mesec februar. V Metliki se je živo srebro povzpelo do pomladanskih 23,2 stopinj C, v Novem mestu in Rogaški Slatini so namerili 21,5 stopinj C, v Kočevju 20,7 stopinj C, v Celju 20,6 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju 20,5 stopinj C, na Letališču Brnik in v Preddvoru na Gorenjskem 20,1 stopinj C ter v Ljubljani 19,7 stopinj C.
18. 2. 1950:
Predvsem na Vipavskem in Krasu je bilo popoldne izjemno toplo. V Ajdovščini se je ogrelo do 24,0 stopinj C, na Kozini so namerili 22,0 stopinj C, v Podkraju nad Vipavo pa 19,8 stopinj C.
18. 2. 1953:
Po mrzli noči se je čez dan ob deloma sončnem vremenu v nekaterih krajih zelo močno ogrelo. V Babnem Polju se je z nočnih minus 22,5 stopinj C temperatura do popoldneva povzpela do 5,2 stopinj C, v Kočevju z minus 20,7 stopinj C na 4,0 stopinj C, v Kranjski Gori z minus 15,0 stopinj C na 9,6 stopinj C in na Zgornjem Jezerskem z minus 15,9 stopinj C na 8,7 stopinj C.
20. 2. 1947:
Večdnevno občasno sneženje je čez dan v glavnem ponehalo, večji del notranjosti Slovenije prekrivala neobičajno visoka, v nekaterih krajih po vsej verjetnosti celo najvišja snežna odeja v 20. stoletju. V Kranjski Gori so ob 7. uri zjutraj namerili 145 centimetrov, v Stari Fužini v Bohinjski dolini 140 centimetrov, na Hribu v Loškem potoku 128 centimetrov, v Novih selih pri Kočevju 115 centimetrov, v Gradišču (danes Sveti Trojici) v Slovenskih goricah 99 centimetrov, v Adlešičih v Beli krajini 91 centimetrov, v Murski Soboti 85 centimetrov, v Mariboru 76 centimetrov in v Ljubljani 68 centimetrov snega.
21. 2. 1977:
Padavine, ki so se začele pojavljati dan prej, so se okrepile; obilno je deževalo in snežilo zlasti v višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije. Do jutra naslednjega dne je v enem dnevu v Podbrdu v dolini Bače padlo 152 milimetrov, v Kobaridu 150 milimetrov, v Kamniški Bistrici 117 milimetrov, v Bohinjski Bistrici 114 milimetrov in na Hrušici nad Postojno 100 milimetrov padavin. V visokogorju se je prej zelo debela snežna odeja še odebelila, na Kredarici so namerili 5 metrov snega.