|
| Vremenske napovedi v preteklosti. Vremenska napoved - Petek, 10. februar 2023. |
Napoved za Slovenijo
 Popoldne bo precej jasno, na Primorskem bo pihala rahla burja. Čez dan bodo najvišje temperature od 1 do 6, na Primorskem do 10 °C.
Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bodo najnižje temperature od -13 do -6, ob morju približno -3, čez dan bodo najvišje temperature od 4 do 8, na Primorskem do 10 °C.
Opozorilo: Dodatnega opozorila ni.
V nedeljo bo v začetku zmerno do pretežno oblačno, sredi dneva se bo v zahodni polovici države nebo zjasnilo. V ponedeljek bo precej jasno, v prvem delu dneva bo po nižinah v notranjosti precej nizke oblačnosti.
OBETI 5 DO 10 DNI:
Od 14. do 19. februarja
Od torka do nedelje bodo naši kraji še naprej v območju visokega zračnega tlaka. V torek bo v višinah še prevladoval veter severnih smeri, potem bo zapihal zahodni veter.
Nadaljevalo se bo brez padavin. V večjem delu države bo večinoma pretežno jasno vreme, le po nižinah Primorske se lahko zaradi šibkega jugozahodni vetera v četrtek in petek pojavi nizka oblačnost. Jutranje temperature bodo v glavnem od -5 do 0, popoldanske pa od 5 do približno 10 °C.
Sosednje pokrajine
Popoldne bo precej jasno. Ob severnem delu Jadrana bo pihala rahla burja.
Jutri bo jasno z občasno povečano oblačnostjo.
Gorski svet
Danes bo precej jasno. Pihal bo v glavnem šibak severni do severovzhodnik. Na višini 1500 metrov bo temperatura sredi dneva približno -3, na višini 2500 metrov približno -8 °C.
Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Oblaki bodo nad vrhovi. Pihal bo rahel veter severnih smeri, ki se bo zvečer nekoliko okrepil. Na višini 1500 metrov bo temperatura sredi dneva približno 2, na višini 2500 metrov približno -3 °C.
|
Vremenski pojavi na dan 10. februar:
10. 02. 1942
Sneženje v notranjosti Slovenije je čez dan v glavnem ponehalo, to ali zjutraj naslednjega dne je bila v nižjih predelih osrednje in jugovzhodne Slovenije izmerjena najvišja snežna odeja v zimi 1941/42. V Pleskem pri Hrastniku in v Kostanjevici na Krki so namerili 94 centimetrov, v Kočevju 85 centimetrov, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 78 centimetrov in v Ljubljani 75 centimetrov snega.
10. 02. 1956
Predvsem čez dan je bilo neobičajno mrzlo. Na Kredarici se temperatura ni povzpela nad minus 23,6 stopinj C, na Rakitni je bila najvišja temperatura le minus 16,0 stopinj C, v Postojni minus 14,3 stopinj C, na Zgornjem Jezerskem minus 14,2 stopinj C, v Celju minus 13,1 stopinj C, v Murski Soboti minus 12,5 stopinj C, v Ajdovščini minus 8,4 stopinj C in v Kopru minus 6,4 stopinj C.
10. 02. 1984
V severnem delu Ljubljanske kotline je pihal izjemno močan in sunkovit karavanški fen, ki je podiral drevesa, odkrival strehe in v nekaterih krajih celo prevračal avtomobile. Škoda v gozdovih in v nekaterih naseljih je bila ogromna, poškodovano je bilo električno in telefonsko omrežje. Na Letališču Brnik, izven območja najmočnejšega vetra, so sunki dosegli hitrost do 85 km/h. Na območju najmočnejšega vetra je veter v sunkih glede na nastalo škodo presegal 150 km/h.
10. 02. 1999
Zelo močno sneženje, ki je bilo v večjem delu države najmočnejše v pretekli noči, je čez dan oslabelo in v glavnem ponehalo. V drugem delu noči je tudi na Dolenjskem, kjer je prej deževalo, ob dotoku hladnejšega zraka v višinah dež prešel v sneg. Snežna odeja se je v notranjosti Slovenije v tem sneženju v glavnem odebelila za približno pol metra, v nekaterih krajih pa za preko en meter. Številni kraji so ostali brez električne energije, polomljenega je bilo veliko drevja. V Mrzli Rupi nad Idrijo so zjutraj naslednjega dne izmerili 120 centimetrov višjo snežno odejo kot 48 ur prej, v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem je ta razlika znašala 106 centimetrov, na Kredarici 95 centimetrov, na Lisci 79 centimetrov,v Škofji Loki 78 centimetrov in v Dobličah pri Črnomlju 54 centimetrov. Na Ambrožu pod Krvavcem se je v samo 24 urah, do jutra 10. februarja, višina snega povečala za 103 centimetrov, v Gornjem Gradu za 69 centimetrov, v Celju za 63 centimetrov, v Cirkulanah pri Ptuju za 51 centimetrov, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 50 centimetrov in v Ljubljani za 47 centimetrov. V veliko krajih je bila neobičajno velika tudi 48-urna višina padavin; v Črnem vrhu nad Idrijo 140 milimetrov, v Otoku pri Cerknici 132 milimetrov, v Poljanah nad Škofjo Loko 124 milimetrov, v Šmarju-Sapu 118 milimetrov, v Dobličah pri Črnomlju 113 milimetrov in v Kranju 97 milimetrov.
|
|