27. 10. 1905:
Po koncu daleč najobilnejšega oktobrskega sneženja v veliko krajih v nižjih legah v 20. stoletju je pretežni del Slovenije prekrivala debela snežna odeja. V Cerknici so izmerili za mesec oktober prav neverjetnih 120 centimetrov snega, v Podkraju je sneg segal 97 centimetrov visoko, v Kočevski Reki ga je bilo 91 centimetrov, v Višnji Gori 80 centimetrov, v Postojni 70 centimetrov, v Žireh 55 centimetrov, v Bohinjski Bistrici 50 centimetrov, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 49 centimetrov, v Kranju in Škofji Loki 40 centimetrov in v Ljubljani 36 centimetrov.
27. 10. 1931:
Močne padavine v zahodni Sloveniji so po štirih dneh končno oslabele. Do 9. ure zjutraj so v 96 urah največ padavin, 502 milimetrov, zabeležili v Kneških Ravnah nad dolino Bače; v Bovcu je padlo 475 milimetrov, v Krekovšah na Idrijskem 459 milimetrov in na Predmeji nad Ajdovščino 410 milimetrov padavin. Tik čez današnjo slovensko-italijansko mejo, v Učji, so izmerili 720 milimetrov padavin!
27. 10. 2006:
Nad približno 1500 m je bilo izjemno toplo za konec meseca oktobra. Na Voglu (1535 m) so namerili 21,4 stopinj C, na Rogli (1492 m) se je ogrelo do 19,7 stopinj C in na Kredarici (2514 m) do 13,6 stopinj C.
24. 10. 1923:
24. 10. 1947:
Niz zelo hladnih oktobrskih juter se je še nadaljeval. V Celju je bila najnižja temperatura minus 8,2 stopinj C, v Žireh se je ohladilo do minus 7,8 stopinj C, v Stari Fužini do minus 6,7 stopinj C in v Ljubljani do minus 3,7 stopinj C. V Slovenj Gradcu so ob 7. uri zjutraj namerili minus 7,0 stopinj C.
26. 10. 1966:
V nočnem neurju na Vipavskem in na Krasu je padlo neobičajno veliko dežja. Na meteorološki postaji v Ajdovščini so zjutraj izmerili 194 milimetrov, v Komnu 178 milimetrov, v Braniku 161 milimetrov in na Otlici 138 milimetrov padavin v preteklih 24 urah.
26. 10. 1973:
Neobičajno hladno oktobrsko jutro, predvsem na severovzhodu. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperatura padla do minus 8,5 stopinj C, v Celju so izmerili minus 8,4 stopinj C, na Letališču Brnik minus 8,3 stopinj C, v Murski Soboti minus 7,6 stopinj C in v Mariboru minus 5,9 stopinj C.
26. 10. 1979:
Zelo hladno jutro v severnem in osrednjem delu Slovenije. Na Kumu (1218 m) se je ohladilo do minus 10,0 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je termometer pokazal minus 8,8 stopinj C, v Murski Soboti minus 8,1 stopinj C, v Celju minus 7,6 stopinj C, v Volčjem Potoku pri Kamniku minus 6,1 stopinj C ter na Jeruzalemu v Slovenskih goricah minus 5,0 stopinj C.
26. 10. 2003:
V nekaterih krajih s snežno odejo je bilo jutro zimsko mrzlo. V Novi vasi na Blokah se je temperatura spustila vse do minus 17,3 stopinj C, v Ratečah je bilo minus 10,4 stopinj C, v Postojni minus 9,6 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo minus 8,2 stopinj C in v Preddvoru na Gorenjskem minus 6,9 stopinj C.
30. 10. 1940:
Sneženje, ki se je v nekaterih krajih začelo 27. oktobra, je ponehalo. Na Rakitni so zjutraj izmerili 37 centimetrov, v Žireh 31 centimetrov, na Pleskem pri Hrastniku 22 centimetrov, v Slovenj Gradcu 20 centimetrov, v Kranju in Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 16 centimetrov ter v Celju 12 centimetrov visoko snežno odejo.
31. 10. 1976:
Zjutraj so v nekaterih krajih na južnem delu države in jugozahodu Slovenije izmerili neobičajno veliko 24 urno višino padavin. V Zabičah pri Ilirski Bistrici je padlo 137 milimetrov, na Razdrtem 133 milimetrov, v Kubedu 113 milimetrov, v Movražu 110 milimetrov in v Novi vasi na Blokah 100 milimetrov padavin v enem dnevu.
1. 11. 1990:
Zelo močno deževje v pasu od Posočja do Pohorja, ki se je začelo prejšnji dan, je povzročilo katastrofalne poplave. V nekaterih krajih je v 48 urah, do 2. novembra zjutraj, padlo preko 200 milimetrov padavin, od tega so skoraj vse padavine padle od opoldneva 31. oktobra do večera 1. novembra. Na postaji Vogel je opazovalec izmeril 284 milimetrov, v Kamniški Bistrici in Lučah je padlo 230 milimetrov, v Mrzli Rupi na Idrijskem 227 milimetrov, v Stari Fužini v Bohinju 211 milimetrov, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju 194 milimetrov, v Poljanah nad Škofjo Loko 192 milimetrov in v Gornjem Gradu 181 milimetrov padavin. Močne padavine je zaznamovala zelo izrazita ohladitev. Meja sneženja je bila 1. novembra zjutraj še nad 2500 m, zvečer pa je snežilo tudi v nekaterih krajih po nižinah! V Stari Fužini se je od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer ohladilo za 13,6 stopinj C; v Javorjah nad dolino Poljanske Sore je padec znašal 12,6 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo 12,0 stopinj C, v Bovcu 10,6 stopinj C, na Voglu 10,0 stopinj C in na Kredarici 8,6 stopinj C.
2. 11. 1941:
Potem, ko je 23. oktobra v nekaterih krajih padlo veliko snega, je tokrat na debelo zamedlo večji del Slovenije. Zjutraj so na meteorološki postaji Babno Polje namerili 88 centimetrov snega, v Novih selih pri Kočevju 65 centimetrov, v Kranjski Gori 54 centimetrov, v Cerknici 48 centimetrov, na Bledu 34 centimetrov, v Ljubljani 33 centimetrov, na Pleskem pri Hrastniku 24 centimetrov in v Mariboru 14 centimelja dežja!
2. 11. 1963:
Do jutra je v višje ležečih predelih zahodne Slovenije padlo zelo veliko padavin. V Kneških Ravnah pod Voglom so izmerili 278 milimetrov, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 261 milimetrov, v Bovcu 229 milimetrov, v Ukancu v Bohinju 210 milimetrov, na Vojskem nad Idrijo 197 milimetrov in na Hrušici pri Colu 151 milimetrov. Nasprotno v enakem obdobju v nekaterih krajih na severovzhodu Slovenije ni padla niti kaptrov snega.