12. 4. 1913:
Dež je v veliko krajih po nižinah prešel v sneg; do jutra naslednjega dne je v nekaterih krajih zapadlo neobičajno veliko snega za mesec april. V Cerknici so zjutraj naslednjega dne izmerili 33 centimetrov, v Kočevski Reki 28 centimetrov, v Mislinji ob vznožju Pohorja 20 centimetrov in v Senovici, vzhodno od Celja, 19 centimetrov.
13. 4. 1978:
V nekaterih krajih v zahodni Sloveniji so opazovalci na meteoroloških postajah ob 7. uri zjutraj izmerili za mesec april izjemno veliko 24 urno količino padavin. Največ padavin, 155 milimetrov, je bilo na Žagi pri Bovcu, v Mrzli Rupi nad Idrijo so namerili 128 milimetrov, na Ligu nad Kanalom 122 milimetrov, v Vedrijanu v Goriških brdih 106 milimetrov in v Novelu na Krasu 100 milimetrov padavin. V višjeležečih krajih severne Slovenije je v tem času zapadlo precej snega; v Kranjski Gori (812 m) 45 centimetrov, na Planini pod Golico (970 m) 43 centimetrov, v Ribnici na Pohorju (650 m) 25 centimetrov, in v Logu pod Mangartom (650 m) 22 centimetrov.
13. 4. 1981:
Po hladnem jutru se je čez dan ob sončnem vremenu zelo močno segrelo, popoldne je bilo glede na letni čas izjemno toplo. V Celju se je z jutranjih minus 1,6 stopinj C ogrelo na popoldanskih 25,1 stopinj C, v Novi vasi na Blokah z minus 4,5 stopinj C na 21,5 stopinj C, v Ilirski Bistrici z minus 1,3 stopinj C na 23,9 stopinj C in v Ljubljani s 3,0 stopinj C na 24,9 stopinj C.
15. 4. 1949:
Na Gorenjskem in Primorskem so bile izmerjene neobičajno visoke popoldanske temperature za sredino meseca aprila. V Bovcu so izmerili 27,7 stopinj C, v Ajdovščini 27,2 stopinj C, na Bledu 25,8 stopinj C in v Kranjski Gori 24,2 stopinj C.
16. 4. 1978:
Višjeležeče predele je po koncu sneženja prekrivala za sredino meseca aprila izjemno debela snežna odeja. Na Predelu (1156 m) so zjutraj izmerili 100 centimetrov, na Zgornjem Jezerskem (889 m) in v Ratrčah (864 m) 62 centimetrov, v Ribnici na Pohorju (600 m) 59 centimetrov, v Cirkulanah pri Ptuju in na Planini nad Sevnico 42 centimetrov in v Žetalah v Halozah pa 35 centimetrov snega. Na Dravsko-Ptujskem polju je bila razlika v višini snežne odeje od kraja do kraja neobičajno velika; v Framu in na Letališču Maribor snežne odeje ni bilo, v bližnjih Staršah ga je bilo 15 centimetrov, na Ptuju 13 centimetrov, v Cirkulanah pa omenjenih 42 centimetrov! Na Kredarici (2514 m) je bila snežna odeja debela 587 centimetrov, pri Domu na Komni (1520 m) pa 400 centimetrov!
17. 4. 1981:
Prejšnji večer se je močno ohladilo, popoldanske temperature so bile zato v nekaterih krajih približno 15 stopinj C nižje od prejšnjega dne. Na Šmarni gori (665 m) je bilo ob 2. uri popoldne 4,6 stopinj C (dan prej 20,6 stopinj C), v Ljubljani 6,8 stopinj C (22,8 stopinj C), na Slapu pri Vipavi 9,2 stopinj C (23,1 stopinj C) in na Kumu (1218 m) minus 2,9 stopinj C (12,0 stopinj C).
18. 4. 1991:
Močno sneženje zlasti v zahodni polovici Sloveniji je čez dan ponehalo. Na Planini pod Golico in na Vojskem nad Idrijo so zjutraj izmerili 54 centimetrov novega in skupnega snega, v Črnem Vrhu nad Idrijo in v Koprivni na Koroškem 45 centimetrov, v Logatcu 40 centimetrov in v Kranju ter Kočevju 25 centimetrov.