22. 10. 1972:
Predvsem na Primorskem je bilo jutro glede na letni čas zelo hladno. V Čepovanu se je ohladilo do minus 5,3 stopinj C, v Šmarjah pri Sežani in Vipolžah v Goriških brdih so namerili minus 4,0 stopinj C, v Novi Gorici minus 2,5 stopinj C, in v Dragonji -0,9 stopinj C.
22. 10. 1974:
V veliko krajih v sredogorju in visokogorju so zjutraj namerili za mesec oktober neobičajno debelo snežno odejo. Na Kredarici (2514 m) je višina snega znašala 187 centimetrov, pri Domu na Komni (1520 m) so ga namerili 49 centimetrov, na Kumu (1218 m), v Podolševi (1247 m) 40 centimetrov in v Zgornjih Poljane na Notranjskem (1030 m) 30 centimetrov.
24. 10. 1923:
24. 10. 1947:
Niz zelo hladnih oktobrskih juter se je še nadaljeval. V Celju je bila najnižja temperatura minus 8,2 stopinj C, v Žireh se je ohladilo do minus 7,8 stopinj C, v Stari Fužini do minus 6,7 stopinj C in v Ljubljani do minus 3,7 stopinj C. V Slovenj Gradcu so ob 7. uri zjutraj namerili minus 7,0 stopinj C.
26. 10. 1966:
V nočnem neurju na Vipavskem in na Krasu je padlo neobičajno veliko dežja. Na meteorološki postaji v Ajdovščini so zjutraj izmerili 194 milimetrov, v Komnu 178 milimetrov, v Braniku 161 milimetrov in na Otlici 138 milimetrov padavin v preteklih 24 urah.
26. 10. 1973:
Neobičajno hladno oktobrsko jutro, predvsem na severovzhodu. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperatura padla do minus 8,5 stopinj C, v Celju so izmerili minus 8,4 stopinj C, na Letališču Brnik minus 8,3 stopinj C, v Murski Soboti minus 7,6 stopinj C in v Mariboru minus 5,9 stopinj C.
26. 10. 1979:
Zelo hladno jutro v severnem in osrednjem delu Slovenije. Na Kumu (1218 m) se je ohladilo do minus 10,0 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je termometer pokazal minus 8,8 stopinj C, v Murski Soboti minus 8,1 stopinj C, v Celju minus 7,6 stopinj C, v Volčjem Potoku pri Kamniku minus 6,1 stopinj C ter na Jeruzalemu v Slovenskih goricah minus 5,0 stopinj C.
26. 10. 2003:
V nekaterih krajih s snežno odejo je bilo jutro zimsko mrzlo. V Novi vasi na Blokah se je temperatura spustila vse do minus 17,3 stopinj C, v Ratečah je bilo minus 10,4 stopinj C, v Postojni minus 9,6 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo minus 8,2 stopinj C in v Preddvoru na Gorenjskem minus 6,9 stopinj C.
30. 10. 1940:
Sneženje, ki se je v nekaterih krajih začelo 27. oktobra, je ponehalo. Na Rakitni so zjutraj izmerili 37 centimetrov, v Žireh 31 centimetrov, na Pleskem pri Hrastniku 22 centimetrov, v Slovenj Gradcu 20 centimetrov, v Kranju in Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 16 centimetrov ter v Celju 12 centimetrov visoko snežno odejo.
31. 10. 1976:
Zjutraj so v nekaterih krajih na južnem delu države in jugozahodu Slovenije izmerili neobičajno veliko 24 urno višino padavin. V Zabičah pri Ilirski Bistrici je padlo 137 milimetrov, na Razdrtem 133 milimetrov, v Kubedu 113 milimetrov, v Movražu 110 milimetrov in v Novi vasi na Blokah 100 milimetrov padavin v enem dnevu.
1. 11. 1990:
Zelo močno deževje v pasu od Posočja do Pohorja, ki se je začelo prejšnji dan, je povzročilo katastrofalne poplave. V nekaterih krajih je v 48 urah, do 2. novembra zjutraj, padlo preko 200 milimetrov padavin, od tega so skoraj vse padavine padle od opoldneva 31. oktobra do večera 1. novembra. Na postaji Vogel je opazovalec izmeril 284 milimetrov, v Kamniški Bistrici in Lučah je padlo 230 milimetrov, v Mrzli Rupi na Idrijskem 227 milimetrov, v Stari Fužini v Bohinju 211 milimetrov, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju 194 milimetrov, v Poljanah nad Škofjo Loko 192 milimetrov in v Gornjem Gradu 181 milimetrov padavin. Močne padavine je zaznamovala zelo izrazita ohladitev. Meja sneženja je bila 1. novembra zjutraj še nad 2500 m, zvečer pa je snežilo tudi v nekaterih krajih po nižinah! V Stari Fužini se je od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer ohladilo za 13,6 stopinj C; v Javorjah nad dolino Poljanske Sore je padec znašal 12,6 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo 12,0 stopinj C, v Bovcu 10,6 stopinj C, na Voglu 10,0 stopinj C in na Kredarici 8,6 stopinj C.