17. 11. 1966:
Do jutra je v nekaterih krajih v notranjosti Slovenije zapadlo veliko novega snega, v nekaterih krajih je precej snega zapadlo še čez dan. Na postaji Podtabor blizu Ribnice na Dolenjskem je dvodnevna vsota novega snega znašala 63 centimetrov, v Podlipju nad Muto 61 centimetrov, v Novi vasi na Blokah 59 centimetrov, na Pleskem pri Hrastniku 50 centimetrov, na Mestnem Vrhu pri Ptuju 49 centimetrov in v Logatcu 40 centimetrov.
17. 11. 1975:
Neobičajno obilne padavine v nekaterih krajih v jugozahodni Sloveniji, do jutra naslednjega dne je v nekaterih krajih padlo približno 200 milimetrov padavin v enem dnevu. V Podgradu pri Ilirski Bistrici so izmerili 209 milimetrov, v Slavini pri Postojni 178 milimetrov, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 172 milimetrov, na Tatrah v Brkinih 160 milimetrov in na Razdrtem pri Postojni 151 milimetrov.
17. 11. 1995:
Do jutra je v nekaterih krajih v zahodni Sloveniji padlo preko 200 milimetrov padavin v enem dnevu. V Kneških Ravnah nad dolino Bače je padlo 237 milimetrov, v Črnem Vrhu nad Idrijo 224 milimetrov, na Lokvah na Trnovski planoti 217 milimetrov, na Livku pod Matajurjem 214 milimetrov in v Ligu nad Kanalom 192 milimetrov.
14. 11. 1969:
Tretji dan morebiti najobilnejšega deževja 20. stoletja v Zgornjem Posočju; v 48 urah je v nekaterih krajih padlo preko 600 milimetrov padavin! Zjutraj naslednjega dne so v Bovcu namerili izjemnih 740 milimetrov padavin v preteklih 72 urah (363 milimetrov od 7. ure 13. do 7. ure 14. novembra), v Lepeni je padlo 698 milimetrov, v Plužni 696 milimetrov, v Kobaridu 618 milimetrov, v Kneški Ravnah 528 milimetrov in v Ukancu v Bohinju 490 milimetrov. Medtem, ko je bilo na severozahodu rekordno veliko dežja, je v Pomurju v istem obdobju padlo le nekaj milimetrov padavin!
14. 11. 1982:
V višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije je predvsem preteklo noč močno deževalo ali močno snežilo, v nekaterih krajih je do jutra padlo preko 300 milimetrov padavin v enem dnevu. V Plužni pri Bovcu so izmerili 338 milimetrov padavin, v Ukancu v Bohinju je padlo 298 milimetrov, v Tolminu 282 milimetrov, na Žagi pri Bovcu 279 milimetrov, v Mrzli Rupi nad Idrijo 231 milimetrov, v Ligu nad Kanalom 215 milimetrov, v Stari Fužini v Bohinju 181 milimetrov in v Logarski Dolini 172 milimetrov.
16. 11. 1963:
Najtoplejše novembrsko popoldne v nekaterih krajih v vzhodni Sloveniji v zadnjih 60 letih. V Črnomlju se je čez dan ogrelo do 24,5 stopinj C, podobno toplo je bilo v Kostanjevici na Krki s 24,4 stopinj C, v Lendavi so izmerili 23,8 stopinj C, v Mariboru 23,0 stopinj C in v Celju 22,6 stopinj C.
16. 11. 1984:
Od jugozahoda je v višinah pritekal vlažen in topel zrak, v prizemni plasti pa je vztrajal hladen zrak, zato je predvsem na Cerkljanskem in Idrijskem prišlo do debelega žledu. Do jutra 17. novembra je v Mrzli Rupi padlo 119 milimetrov, v Idriji 87 milimetrov in v Cerknem 62 milimetrov padavin (večinoma dežja) v preteklih 72 urah.
16. 11. 1992:
V višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije je čez dan močno deževalo, meja sneženja je bila nad 2000 metrov. Od prejšnjega večera do sredine noči na 17. mesec november je v nekaterih krajih padlo preko 300 milimetrov padavin! Na meteorološki postaji Vogel so izmerili 321 milimetrov, v Bovcu 291 milimetrov, na Vojskem nad Idrijo 288 milimetrov, v Kalu na Kanalom 265 milimetrov, v Kamniški Bistrici 246 milimetrov, na Zgornjem Jezerskem 206 milimetrov padavin, v Logarski Dolini 202 milimetrov in na Bukovem nad dolino Bače 196 milimetrov.
16. 11. 2002:
Podobno kot na isti dan pred 39 leti se je čez dan po nižinah vzhodne Slovenije ogrelo nad 20 stopinj C, v nekaterih krajih je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura po letu 1950. V Metliki se je ogrelo do 24,8 stopinj C, v Novem mestu so namerili 23,5 stopinj C, v Murski Soboti 22,6 stopinj C, v Kočevju 22,0 stopinj C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 20,2 stopinj C.
20. 11. 1958:
Skoraj nad vso Evropo se je raztezalo območje visokega zračnega tlaka s središčem nad vzhodno Evropo. V notranjosti Slovenije je tlak, preračunan na morski nivo, znašal približno 1040 hPa.
20. 11. 1996:
Nad osrednjim delom Evrope je bilo ciklonsko območje, v Murski Soboti, Mariboru in Portorožu je tlak, preračunan na morski nivo, padel na 991 hPa.
22. 11. 1978:
Nad južno polovico je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka, v Sloveniji so bile izmerjene neobičajno visoke vrednosti. V Ljubljani je čez dan tlak, preračunan na morski nivo, dosegel 1042 hPa, v Novem mestu in na Letališču Maribor 1041 hPa ter v Portorožu 1036 hPa.
22. 11. 1999:
Do jutra je v večjem delu države zapadlo približno 20 centimetrov snega v minulih 24 urah in v veliko krajih se je snežna odeja odebelila do rekordne vrednosti za mesec november. Na padavinskih meteoroloških postajah Mrzla Rupa na Idrijskem in Trava nad dolino Kolpe so namerili 105 centimetrov debelo snežno odejo, na Lisci je sneg segal 80 centimetrov visoko, v Postojni in Dobličah pri Črnomlju 60 centimetrov, v Žireh 55 centimetrov, v Litiji 51 centimetrov, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 46 centimetrov, v Škofji Loki in na Vrhniki 45 centimetrov ter v Celju 32 centimetrov.
24. 11. 1988:
Ponovno zelo hladen novembrski dan, jutro je bilo v veliko krajih po nižinah najhladnejše novembrsko po letu 1950. V Celju se je ohladilo do minus 19,4 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do minus 19,2 stopinj C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do minus 18,0 stopinj C, v Murski Soboti do minus 16,6 stopinj C, v Novem mestu do minus 15,1 stopinj C, v Ljubljani do minus 14,5 stopinj C in v Tolminu do minus 10,3 stopinj C.
25. 11. 1962:
Na vzhodnem delu države je do jutra v preteklih 24 urah zapadlo precej snega, zato je višina snežne odeje v veliko krajih dosegla rekordno novembrsko vrednost. V Mislinji na južni strani Pohorja so namerili 70 centimetrov, v Logarski Dolini 68 centimetrov, v Pleskem pri Hrastniku 60 centimetrov, v Zgornji Ščavnici v Slovenskih goricah 55 centimetrov, v Semiču 51 centimetrov, v Solčavi 49 centimetrov in v Murski Soboti 43 centimetrov snega. Čez dan je padlo še nekaj snega, zato so v nekaterih krajih zjutraj naslednjega dne namerili tudi več snega: v Kančevcih na Goričkem 64 centimetrov, v Slovenskih Konjicah 43 centimetrov, v Cankovi v Pomurju 42 centimetrov in v Rogaški Slatini 36 centimetrov.
25. 11. 1965:
Jutro je bilo mrzlo, v nekaterih krajih najhladnejše v mesecu novembru v zadnjih desetletjih. V Ambrusu na Dolenjskem se je temperatura spustila do minus 21,7 stopinj C, v Kočevju so namerili minus 20,2 stopinj C, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju minus 16,5 stopinj C, v Mariboru minus 13,6 stopinj C, v Ilirski Bistrici minus 12,6 stopinj C, v Velikih Dolencih na Goričkem minus 12,2 stopinj C in v Kubedu v Slovenski Istri minus 8,8 stopinj C.