5. 7. 1950:
V večjem delu Slovenije višek najmočnejšega vročinskega vala z rekordno visokimi temperaturami od začetka meteoroloških meritev; v nekaterih krajih se je segrelo nad 40 stopinj C! V Murski Soboti je bila najvišja dnevna temperatura 39,8 stopinj C, v Celju 39,4 stopinj C, v Novem mestu 38,2 stopinj C, v Ljubljani 37,6 stopinj C, v Žireh 37,2 stopinj C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 36,8 stopinj C. Še bolj vroče je bilo v nekaterih krajih v osrednji in jugovzhodni Sloveniji - ob 2. uri popoldne so v Črnomlju izmerili 40,6 stopinj C (uradno najvišja izmerjena temperatura zraka v Sloveniji), v Laškem 40,0 stopinj C in v Radečah 38,9 stopinj C.
5. 7. 1965:
Ob 7. uri zjutraj so na številnih meteoroloških postajah zabeležili dosedaj najvišjo 24 urno višino padavin v mesecu juliju. Največ padavin, 183 milimetrov, so namerili v Borovnici pri Vrhniki; v Hotedršici in na Pokojišču, prav tako blizu Vrhnike, je padlo 160 milimetrov, v Ravniku na Nanosu 157 milimetrov, v Mrzli Rupi na Idrijskem 144 milimetrov, v Ložah pri Vipavi 142 milimetrov ter v Komnu na Krasu 133 milimetrov padavin.
5. 7. 2007:
Na Kredarici so zjutraj izmerili 15 centimetrov novega snega, kar je največ v mesecu juliju od začetka meritev leta 1955.
8. 7. 1957:
Še tretji dan zapored huda vročina, v veliko krajih se je ponovno segrelo nad 35 stopinj C. Na Bizeljskem so izmerili 37,9 stopinj C, v Črnomlju 37,8 stopinj C, v Mariboru 37,5 stopinj C, na Slapu pri Vipavi 36,4 stopinj C, v Ljubljani 35,6 stopinj C in v Kranjski Gori 32,4 stopinj C.
9. 7. 1969:
Zelo sveže jutro, predvsem na Gorenjskem, kjer je bila v nekaterih krajih celo slana. V Ratečah je bila minimalna temperatura le 0,0 stopinj C, na Zgornjem Jezerskem se je ohladilo na 1,4 stopinj C, na Letališču Brnik na 1,7 stopinj C, v Rovtah nad Logatcem na 3,0 stopinj C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu na 3,7 stopinj C. Na Kredarici (2514 m) je temperatura ves dan ostala pod lediščem.
10. 7. 1999:
Čez dan je lokalno obilno deževje, ki se je začelo prejšnji dan, ponehalo. V nekaterih krajih so zjutraj naslednjega dne izmerili zelo veliko dvodnevno višino padavin. V Lovrencu na Pohorju je padlo 191 milimetrov, v Gradišču pri Slovenj Gradcu 147 milimetrov, na Otoku pri Cerkniškem jezeru in Hribu v Loškem potoku 136 milimetrov in na Fužini na Dolenjskem 124 milimetrov padavin. Opazovalec na Zbelovski Gori pri Slovenskih Konjicah je izmeril 47 milimetrov padavin v 35-minutnem silovitem nalivu.
11. 7. 1957:
V obilenem deževju v Slovenskih goricah je krajevno padlo preko 100 milimetrov padavin. Zjutraj naslednjega dne so na Jeruzalemu izmerili 162 milimetrov, v Veržeju 90 milimetrov, na Mestnem Vrhu pri Ptuju 80 milimetrov in v Gornji Radgoni 67 milimetrov padavin v preteklih 24 urah.
11. 7. 1968:
Zelo vroče popoldne, predvsem na nekaterih meteoroloških postajah v vzhodni Sloveniji so izmerili tudi najvišjo julijsko temperaturo od začetka meritev. V Turškem Vrhu v Halozah se je ozračje segrelo na 37,3 stopinj C, v Murski Soboti so izmerili 37,2 stopinj C, na Bizeljskem 36,9 stopinj C, v Mariboru 35,7 stopinj C ter v Kopru 35,0 stopinj C.
11. 7. 2011:
Med 18. in 19. uro je silovito neurje s točo opustošilo območje Kozjanskega in Obsotelja. V nekaterih krajih je padala za jajce debela toča.
14. 7. 1972:
Na severovzhodu Slovenije so po obilnem dežju od 12. julija zvečer do 13. julija zvečer opazovalci zjutraj namerili izjemno veliko dvodnevno vsoto padavin. Na Glažuti na Pohorju je padlo 153 milimetrov, v Cirkulanah pri Ptuju 142 milimetrov, v Lendavi 134 milimetrov in v Veržeju 117 milimetrov padavin.
14. 7. 1988:
Nalivi v severozahodni Sloveniji, čez dan je v nekaterih krajih padlo preko 100 milimetrov padavin. Zjutraj naslednjega dne so največ dežja v preteklih 24 urah, 160 milimetrov, namerili v Ukancu; v vaseh Krn in Livek v Posočju je padlo 144 milimetrov in na Mrzlem Studencu na Pokljuki 117 milimetrov padavin.