10. 11. 1979:
Izjemen vremenski obrat v večjem delu države. Zjutraj je deževalo do približno 2000 m nad morjem, potem je sledila hitra in zelo močna ohladitev, meja sneženja se je popoldne v veliko krajih spustila do nižin. Predvsem v višje ležečih predelih je do jutra naslednjega dne močno snežilo, v nekaterih krajih je padlo približno meter snega! Na Mašunu pod Snežnikom so namerili 95 centimetrov, pri Domu na Komni in v Novi vasi na Blokah 85 centimetrov, na Črnem Vrhu nad Idrijo in na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem 80 centimetrov, na Kredarici in v Mrzli Rupi na Idrijskem 75 centimetrov, na Rakitni in Kumu 70 centimetrov, v Sevnem nad Litijo, Logatcu in na Svetem Duhu nad Ostrim vrhom na Kozjaku 60 centimetrov ter v Višnji Gori pri Ivančni Gorici 55 centimetrov novega snega. V nekaterih krajih je bila neobičajno velika tudi 48-urna višina padavin; v Lepeni v Posočju je padlo 365 milimetrov, v Plužni pri Bovcu 287 milimetrov, v Ukancu v Bohinju 279 milimetrov, v Kočevskih Poljanah 125 milimetrov, v Izlakah pri Zagorju ob Savi 111 milimetrov in v Novem mestu 108 milimetrov padavin.
7. 11. 1923:
Na postaji Sv. Lucija (danes Most na Soči) je pluviograf izmeril 106 milimetrov padavin v 6 urah.
7. 11. 1997:
Izjemno obilno deževje na zahodnem delu države in severozahodu, ki se je začelo 5. novembra zvečer, je čez dan oslabelo. Do jutra 8. novembra je v 72 urah v nekaterih krajih padlo preko 400 milimetrov padavin! Na Žagi pri Bovcu so namerili 504 milimetrov padavin (od tega 355 milimetrov od 6. novembra ob 7.00 do 7. novembra ob 7.00), v Lepeni je padlo 431 milimetrov, v Kobaridu 414 milimetrov, na Voglu 398 milimetrov, na Ligu nad Kanalom 364 milimetrov in v Mrzli Rupi na Idrijskem 326 milimetrov. Na severovzhodu Slovenije je v tem času padlo zelo malo dežja! Poleg tega je bilo 7. novembra zjutraj v večjem delu države izjemno toplo za mesec november. V Celju so ob 7. uri namerili 19,0 stopinj C, v Murski Soboti je termometer pokazal 18,0 stopinj C, v Biljah pri Novi Gorici in v Novem mestu 17,7 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju 14,8 stopinj C in v Postojni 14,0 stopinj C.
9. 11. 1927:
Izjemno toplo novembrsko jutro. V Novem mestu so ob 7. uri izmerili 17,0 stopinj C, v Laškem 16,3 stopinj C, v Ljubljani 15,6 stopinj C, v Kranju 15,4 stopinj C in v Slovenj Gradcu 14,5 stopinj C.
10. 11. 1979:
Izjemen vremenski obrat v večjem delu države. Zjutraj je deževalo do približno 2000 m nad morjem, potem je sledila hitra in zelo močna ohladitev, meja sneženja se je popoldne v veliko krajih spustila do nižin. Predvsem v višje ležečih predelih je do jutra naslednjega dne močno snežilo, v nekaterih krajih je padlo približno meter snega! Na Mašunu pod Snežnikom so namerili 95 centimetrov, pri Domu na Komni in v Novi vasi na Blokah 85 centimetrov, na Črnem Vrhu nad Idrijo in na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem 80 centimetrov, na Kredarici in v Mrzli Rupi na Idrijskem 75 centimetrov, na Rakitni in Kumu 70 centimetrov, v Sevnem nad Litijo, Logatcu in na Svetem Duhu nad Ostrim vrhom na Kozjaku 60 centimetrov ter v Višnji Gori pri Ivančni Gorici 55 centimetrov novega snega. V nekaterih krajih je bila neobičajno velika tudi 48-urna višina padavin; v Lepeni v Posočju je padlo 365 milimetrov, v Plužni pri Bovcu 287 milimetrov, v Ukancu v Bohinju 279 milimetrov, v Kočevskih Poljanah 125 milimetrov, v Izlakah pri Zagorju ob Savi 111 milimetrov in v Novem mestu 108 milimetrov padavin.
11. 11. 1977:
Neobičajno, v veliko krajih rekordno topel novembrski dan v višjih legah. V Ambrusu na Dolenjskem se je živo srebro povzpelo na 24,0 stopinj C, na Miklavškem hribu nad Celjem pa s 23,1 stopinj C ni bilo dosti hladneje. V Kleniku pri Vačah so izmerili 21,0 stopinj C, v Babnem Polju 20,0 stopinj C, v Postojni 19,8 stopinj C, na Zgornjem Jezerskem 19,1 stopinj C in na Kredarici 11,8 stopinj C.
12. 11. 1934:
Do 9. ure zjutraj veliko padavin v 24-urah: Koča na Snežniku 144 milimetrov, Zabiče 119 milimetrov, Sežana 113 milimetrov, Črni Vrh nad Idrijo 109 milimetrov, Podkraj 92 milimetrov.
13. 11. 1948:
Vzhodno od slovenskih krajev je bilo jedro močnega anticiklona, ki se je raztezal nad večino Evrope. Ob 7. uri zjutraj je v Mariboru tlak, preračunan na morski nivo, dosegel 1041 hPa, v Ljubljani in Celju pa 1040 hPa.
13. 11. 1985:
Po skoraj točno letu dni je Cerkljansko in Idrijsko znova, tokrat še huje, prizadel žled. Do jutra je na padavinski postaji Idrija padlo 113 milimetrov padavin (večinoma dežja) v preteklih 48 urah; na meteorološki postaji Na Stanu so namerili 103 milimetrov, na Vojskem 85 milimetrov in v Cerknem 76 milimetrov padavin.