5. 11. 1966:
Silovito deževje v severozahodni Sloveniji se je uneslo, do jutra je v preteklih 48 urah v nekaterih krajih padlo preko 300 milimetrov padavin. V Bovcu je padlo 399 milimetrov, v Trenti so namerili 369 milimetrov, v Ukancu v Bohinju 345 milimetrov, v Mojstrani 313 milimetrov in na Planini pod Golico 260 milimetrov.
5. 11. 1971:
Jutro je bilo v nekaterih krajih po nižinah zelo hladno, čez dan pa se je ob sončnem vremenu zelo močno segrelo. V Celju se je z jutranjih minus 5,0 stopinj C ogrelo na popoldanskih 19,4 stopinj C, v Črnomlju z minus 2,6 stopinj C na 21,2 stopinj C, v Kočevju z minus 3,7 stopinj C na 20,0 stopinj C, na Letališču Brnik z minus 6,0 stopinj C na 16,9 stopinj C in v Svečini v Slovenskih goricah z minus 4,3 stopinj C na 18,4 stopinj C.
5. 11. 1980:
Do jutra je v veliko krajih po nižinah in dolinah v 48 urah zapadlo rekordno veliko snega za začetek meseca novembra. Čez dan je padlo še nekaj padavin, vendar je zaradi otoplitve v višinah pod 2000 m sneg povsod prešel v dež. V Bohinjski Bistrici je sneg segal 56 centimetrov visoko, v Lescah so izmerili 46 centimetrov, v Cerkljah na Gorenjskem in Škofji Loki 44 centimetrov, v Bovcu in Šmarju-Sapu 36 centimetrov, na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad 30 centimetrov, v Mariboru 25 centimetrov in v Ilirski Bistrici 24 centimetrov.
5. 11. 1998:
V noči s 4. na 5. mesec november se je ob obilnih padavinah in prehodu hladne fronte zelo močno ohladilo, meja sneženja se je z približno 2500 m nadmorske višine v veliko krajih spustila do nižin. Na postaji Malkovec nad Sevnico se je od 21. ure zvečer prejšnjega dne do 7. ure tega dne ohladilo s 15,0 stopinj C na 0,0 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju so zabeležili padec s 15,2 stopinj C na 0,7 stopinj C, v Novi vasi na Blokah s 14,4 stopinj C na 1,1 stopinj C, na Lisci z 10,7 stopinj C na -0,6 stopinj C, v Ljubljani s 14,0 stopinj C na 2,8 stopinj C in na Kredarici z 1,0 stopinj C na minus 7,1 stopinj C.
2. 11. 1941:
Potem, ko je 23. oktobra v nekaterih krajih padlo veliko snega, je tokrat na debelo zamedlo večji del Slovenije. Zjutraj so na meteorološki postaji Babno Polje namerili 88 centimetrov snega, v Novih selih pri Kočevju 65 centimetrov, v Kranjski Gori 54 centimetrov, v Cerknici 48 centimetrov, na Bledu 34 centimetrov, v Ljubljani 33 centimetrov, na Pleskem pri Hrastniku 24 centimetrov in v Mariboru 14 centimelja dežja!
2. 11. 1963:
Do jutra je v višje ležečih predelih zahodne Slovenije padlo zelo veliko padavin. V Kneških Ravnah pod Voglom so izmerili 278 milimetrov, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 261 milimetrov, v Bovcu 229 milimetrov, v Ukancu v Bohinju 210 milimetrov, na Vojskem nad Idrijo 197 milimetrov in na Hrušici pri Colu 151 milimetrov. Nasprotno v enakem obdobju v nekaterih krajih na severovzhodu Slovenije ni padla niti kaptrov snega.
4. 11. 1963:
Na večini meteoroloških postaj v Ljubljanski kotlini je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura v zadnjih desetletjih in tudi drugje je bilo neobičajno toplo za ta letni čas. V Črnomlju se je temperatura dvignila do 23,6 stopinj C, v Novem mestu so namerili 22,8 stopinj C, v Lipah na Barju 22,0 stopinj C, v Ljubljani 21,9 stopinj C in v Volčjem Potoku 20,7 stopinj C
4. 11. 1980:
Od juga je v višinah pritekal vse toplejši zrak, zato je v južni Sloveniji sneg prešel v dež. Zaradi nizkih temperatur pri tleh in obilnih padavin je predvsem Brkine prizadel uničujoč žled. Na meteorološki postaji Mašun pod Snežnikom je do jutra naslednjega dne pri temperaturi med minus 3 stopinj C in minus 8 stopinj C padlo 117 milimetrov padavin, večina v obliki dežja. Na Tatrah v Brkinih so namerili 110 milimetrov, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 103 milimetrov, na Vojskem nad Idrijo 87 milimetrov, v Cerknici 80 milimetrov in v Godnjah na Krasu 71 milimetrov padavin.
4. 11. 1998:
V večjem delu Slovenije je obilno deževalo, do jutra naslednjega dne je v veliko krajih padlo nad 100 milimetrov padavin v 48 urah, zato so v nekaterih krajih nastopile velike poplave. Na meteorološki postaji Vogel je padlo 310 milimetrov, v Idriji 264 milimetrov, v Gornjem Gradu 201 milimetrov (181 milimetrov v enem dnevu), na Vojskem nad Idrijo 194 milimetrov, v Žireh 186 milimetrov, v Lučah 170 milimetrov, v Kamniški Bistrici 161 milimetrov, v Senovici pri Šentjurju 138 milimetrov, v Framu pri Mariboru 122 milimetrov ter v Ljubljani in Celju 116 milimetrov padavin.
7. 11. 1923:
Na postaji Sv. Lucija (danes Most na Soči) je pluviograf izmeril 106 milimetrov padavin v 6 urah.
7. 11. 1997:
Izjemno obilno deževje na zahodnem delu države in severozahodu, ki se je začelo 5. novembra zvečer, je čez dan oslabelo. Do jutra 8. novembra je v 72 urah v nekaterih krajih padlo preko 400 milimetrov padavin! Na Žagi pri Bovcu so namerili 504 milimetrov padavin (od tega 355 milimetrov od 6. novembra ob 7.00 do 7. novembra ob 7.00), v Lepeni je padlo 431 milimetrov, v Kobaridu 414 milimetrov, na Voglu 398 milimetrov, na Ligu nad Kanalom 364 milimetrov in v Mrzli Rupi na Idrijskem 326 milimetrov. Na severovzhodu Slovenije je v tem času padlo zelo malo dežja! Poleg tega je bilo 7. novembra zjutraj v večjem delu države izjemno toplo za mesec november. V Celju so ob 7. uri namerili 19,0 stopinj C, v Murski Soboti je termometer pokazal 18,0 stopinj C, v Biljah pri Novi Gorici in v Novem mestu 17,7 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju 14,8 stopinj C in v Postojni 14,0 stopinj C.
9. 11. 1927:
Izjemno toplo novembrsko jutro. V Novem mestu so ob 7. uri izmerili 17,0 stopinj C, v Laškem 16,3 stopinj C, v Ljubljani 15,6 stopinj C, v Kranju 15,4 stopinj C in v Slovenj Gradcu 14,5 stopinj C.
10. 11. 1979:
Izjemen vremenski obrat v večjem delu države. Zjutraj je deževalo do približno 2000 m nad morjem, potem je sledila hitra in zelo močna ohladitev, meja sneženja se je popoldne v veliko krajih spustila do nižin. Predvsem v višje ležečih predelih je do jutra naslednjega dne močno snežilo, v nekaterih krajih je padlo približno meter snega! Na Mašunu pod Snežnikom so namerili 95 centimetrov, pri Domu na Komni in v Novi vasi na Blokah 85 centimetrov, na Črnem Vrhu nad Idrijo in na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem 80 centimetrov, na Kredarici in v Mrzli Rupi na Idrijskem 75 centimetrov, na Rakitni in Kumu 70 centimetrov, v Sevnem nad Litijo, Logatcu in na Svetem Duhu nad Ostrim vrhom na Kozjaku 60 centimetrov ter v Višnji Gori pri Ivančni Gorici 55 centimetrov novega snega. V nekaterih krajih je bila neobičajno velika tudi 48-urna višina padavin; v Lepeni v Posočju je padlo 365 milimetrov, v Plužni pri Bovcu 287 milimetrov, v Ukancu v Bohinju 279 milimetrov, v Kočevskih Poljanah 125 milimetrov, v Izlakah pri Zagorju ob Savi 111 milimetrov in v Novem mestu 108 milimetrov padavin.
11. 11. 1977:
Neobičajno, v veliko krajih rekordno topel novembrski dan v višjih legah. V Ambrusu na Dolenjskem se je živo srebro povzpelo na 24,0 stopinj C, na Miklavškem hribu nad Celjem pa s 23,1 stopinj C ni bilo dosti hladneje. V Kleniku pri Vačah so izmerili 21,0 stopinj C, v Babnem Polju 20,0 stopinj C, v Postojni 19,8 stopinj C, na Zgornjem Jezerskem 19,1 stopinj C in na Kredarici 11,8 stopinj C.