12. 11. 1934:
Do 9. ure zjutraj veliko padavin v 24-urah: Koča na Snežniku 144 milimetrov, Zabiče 119 milimetrov, Sežana 113 milimetrov, Črni Vrh nad Idrijo 109 milimetrov, Podkraj 92 milimetrov.
13. 11. 1948:
Vzhodno od slovenskih krajev je bilo jedro močnega anticiklona, ki se je raztezal nad večino Evrope. Ob 7. uri zjutraj je v Mariboru tlak, preračunan na morski nivo, dosegel 1041 hPa, v Ljubljani in Celju pa 1040 hPa.
13. 11. 1985:
Po skoraj točno letu dni je Cerkljansko in Idrijsko znova, tokrat še huje, prizadel žled. Do jutra je na padavinski postaji Idrija padlo 113 milimetrov padavin (večinoma dežja) v preteklih 48 urah; na meteorološki postaji Na Stanu so namerili 103 milimetrov, na Vojskem 85 milimetrov in v Cerknem 76 milimetrov padavin.
15. 11. 1979:
V večernih urah je Slovenijo prešel sekundarni ciklon, v Portorožu je zračni tlak padel na 990 hPa. V Novem mestu se je tlak, preračunan na morski nivo, znižal do 993 hPa, v Ljubljani do 994 hPa in na Letališču Maribor do 995 hPa.
16. 11. 1963:
Najtoplejše novembrsko popoldne v nekaterih krajih v vzhodni Sloveniji v zadnjih 60 letih. V Črnomlju se je čez dan ogrelo do 24,5 stopinj C, podobno toplo je bilo v Kostanjevici na Krki s 24,4 stopinj C, v Lendavi so izmerili 23,8 stopinj C, v Mariboru 23,0 stopinj C in v Celju 22,6 stopinj C.
16. 11. 1984:
Od jugozahoda je v višinah pritekal vlažen in topel zrak, v prizemni plasti pa je vztrajal hladen zrak, zato je predvsem na Cerkljanskem in Idrijskem prišlo do debelega žledu. Do jutra 17. novembra je v Mrzli Rupi padlo 119 milimetrov, v Idriji 87 milimetrov in v Cerknem 62 milimetrov padavin (večinoma dežja) v preteklih 72 urah.
16. 11. 1992:
V višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije je čez dan močno deževalo, meja sneženja je bila nad 2000 metrov. Od prejšnjega večera do sredine noči na 17. mesec november je v nekaterih krajih padlo preko 300 milimetrov padavin! Na meteorološki postaji Vogel so izmerili 321 milimetrov, v Bovcu 291 milimetrov, na Vojskem nad Idrijo 288 milimetrov, v Kalu na Kanalom 265 milimetrov, v Kamniški Bistrici 246 milimetrov, na Zgornjem Jezerskem 206 milimetrov padavin, v Logarski Dolini 202 milimetrov in na Bukovem nad dolino Bače 196 milimetrov.
16. 11. 2002:
Podobno kot na isti dan pred 39 leti se je čez dan po nižinah vzhodne Slovenije ogrelo nad 20 stopinj C, v nekaterih krajih je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura po letu 1950. V Metliki se je ogrelo do 24,8 stopinj C, v Novem mestu so namerili 23,5 stopinj C, v Murski Soboti 22,6 stopinj C, v Kočevju 22,0 stopinj C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 20,2 stopinj C.
20. 11. 1958:
Skoraj nad vso Evropo se je raztezalo območje visokega zračnega tlaka s središčem nad vzhodno Evropo. V notranjosti Slovenije je tlak, preračunan na morski nivo, znašal približno 1040 hPa.
20. 11. 1996:
Nad osrednjim delom Evrope je bilo ciklonsko območje, v Murski Soboti, Mariboru in Portorožu je tlak, preračunan na morski nivo, padel na 991 hPa.
22. 11. 1978:
Nad južno polovico je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka, v Sloveniji so bile izmerjene neobičajno visoke vrednosti. V Ljubljani je čez dan tlak, preračunan na morski nivo, dosegel 1042 hPa, v Novem mestu in na Letališču Maribor 1041 hPa ter v Portorožu 1036 hPa.
22. 11. 1999:
Do jutra je v večjem delu države zapadlo približno 20 centimetrov snega v minulih 24 urah in v veliko krajih se je snežna odeja odebelila do rekordne vrednosti za mesec november. Na padavinskih meteoroloških postajah Mrzla Rupa na Idrijskem in Trava nad dolino Kolpe so namerili 105 centimetrov debelo snežno odejo, na Lisci je sneg segal 80 centimetrov visoko, v Postojni in Dobličah pri Črnomlju 60 centimetrov, v Žireh 55 centimetrov, v Litiji 51 centimetrov, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 46 centimetrov, v Škofji Loki in na Vrhniki 45 centimetrov ter v Celju 32 centimetrov.