7. 1. 1967:
Močno sneženje v južni in vzhodni Sloveniji je oslabelo, v nekaterih krajih se je snežna odeja do jutra v 48 urah odebelila za preko pol metra. V Kočevskih Poljanah se je višina snega povečala s 7 centimetrov na 88 centimetrov, na Glažuti na Pohorju s 70 centimetrov na 148 centimetrov, na Sinjem Vrhu v Beli krajini z 9 centimetrov na 84 centimetrov, na Hribu v Loškem potoku z 31 centimetrov na 106 centimetrov, v Novem mestu s 5 centimetrov na 57 centimetrov in v Senožečah s 6 centimetrov na 50 centimetrov.
7. 1. 1985:
Zelo mrzel dan, zjutraj je bilo v veliko krajih pod minus 20 stopinj C, čez dan pa se je v glavnem segrelo le do približno minus 10 stopinj C. V Žalcu je bila najnižja jutranja temperatura minus 27,9 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je ohladilo do minus 27,0 stopinj C, v Ratečah so izmerili minus 26,4 stopinj C, na Letališču Maribor minus 25,8 stopinj C in na Vojskem nad Idrijo minus 20,5 stopinj C.
7. 1. 2001:
Preteklo noč, deloma pa tudi čez dan, je bila zaradi toplega vetra južnih smeri temperatura po nižinah za mesec januar neobičajno visoka. Ob 7. uri zjutraj so v Dobličah pri Črnomlju namerili 16,0 stopinj C, v Novem mestu 15,8 stopinj C, na Letališču Portorož 14,8 stopinj C, v Mariboru 14,5 stopinj C, v Velenju 14,0 stopinj C in v Ljubljani 12,8 stopinj C.
4. 1. 1971:
končalo se je obdobje s pogostim sneženjem, ki se je začelo 27. decembra. V tem obdobju so se vrstili sredozemski cikloni in v nekaterih krajih je vsota višin novozapadlega snega od 27. decembra od 7. ure zjutraj do 4. januarja do 7. ure zjutraj presegla 100 centimetrov. V Mrzli Rupi na Idrijskem je vsota znašala 181 centimetrov, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 168 centimetrov, v Kranjski Gori 144 centimetrov, v Ukancu v Bohinju 134 centimetrov, v Logatcu 133 centimetrov, v Kočevskih Poljanah 103 centimetrov in na Vrhniki 90 centimetrov.
5. 1. 1993:
Večji del Evrope je bil pod vplivom močnega anticiklona s središčem nad vzhodno Evropo. V Sloveniji je bil tlak, preračunan na morski nivo, izjemno visok; na Letališču Maribor in v Novem mestu se je povzpel do 1048 hPa, v Ljubljani in Murski Soboti do 1047 hPa in v Portorožu do 1038 hPa.
6. 1. 1947:
Jasen in zelo mrzel januarski dan, še posebej jutro. V Žireh se je temperatura zjutraj spustila do minus 24,2 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju so namerili minus 24,0 stopinj C, v Celju minus 23,6 stopinj C, v Ljubljani minus 22,9 stopinj C, na Planini pod Golico minus 22,1 stopinj C in v Ajdovščini minus 15,5 stopinj C.
6. 1. 1967:
Prejšnje popoldne in več kot noči je v Slovenski Istri neobičajno obilno snežilo. V Rakitovcu je zapadlo 40 centimetrov, v Seči 19 centimetrov, v Kopru in Movražu 16 centimetrov, v Kubedu 15 centimetrov in v Strunjanu 10 centimetrov snega.
6. 1. 1975:
V vzhodnem delu Slovenije je bilo po v glavnem hladnem jutru čez dan jasno in za mesec januar zelo toplo. Na Šmartnem na Pohorju se je ogrelo do 18,0 stopinj C, v Svečini in Jeruzalemu v Slovenskih goricah so namerili 16,5 stopinj C, v Slovenskih Konjicah 16,3 stopinj C in v Črnomlju 15,8 stopinj C.
6. 1. 1999:
Za mesec januar izjemno topel in sončen dan v sredogorju in visokogorju. Na meteorološki postaji Vogel (1535 m) se je temperatura povzpela do pomladanskih 15,5 stopinj C, na Rogli (1492 m) do 13,7 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) do 10,6 stopinj C in na Kredarici (2514 m) do 9,0 stopinj C.
10. 1. 1992:
Predvsem na vzhodnem delu države je bilo jutro neobičajno toplo za sredino zime. V Novem mestu so ob 7. uri zjutraj namerili 10,2 stopinj C, v Celju je bilo 9,6 stopinj C, v Murski Soboti 9,1 stopinj C, v Ljubljani in Kočevju pa 8,0 stopinj C.
11. 1. 1979:
Slovenijo je čez dan prešel sekundarni ciklon, na morski nivo preračun zračni tlak je padel pod 990 hPa. V Portorožu je bil najnižji tlak 985 hPa, v Novem mestu 986 hPa, v Ljubljani in na Letališču Maribor pa 987 hPa.
11. 1. 1987:
Predvsem v zahodni Sloveniji je drugi dan zmerno do močno snežilo, od jutra prejšnjega do jutra naslednjega dne se je snežna odeja v glavnem odebelila za 40minus 80 centimetrov; tudi drugje po Sloveniji je zapadlo precej snega. Na meteoroloških postajah Vogel in Nanos-Ravnik se je višina snega v 48 urah povečala za 90 centimetrov, na Vojskem nad Idrijo za 89 centimetrov, v Lepeni na Bovškem za 85 centimetrov, v Lučinah pri Polhovem Gradcu za 79 centimetrov, v Kobaridu za 61 centimetrov, v Volčjem Potoku pri Kamniku za 59 centimetrov in na Vrhniki za 49 centimetrov.
13. 1. 1968:
Zlasti v jugozahodni Sloveniji je bilo jutro izjemno mrzlo, drugje je nočno ohlajanje v glavnem motil veter. V Babnem Polju je bil z minus 34,5 stopinj C izenačen absolutni rekord postaje, v Ambrusu na Dolenjskem so izmerili minus 31,0 stopinj C, v Kočevju se je ohladilo do minus 29,2 stopinj C, v Postojni in Šmarju-Sapu do minus 26,4 stopinj C, v Ratečah do minus 24,8 stopinj C, v Šmarjah pri Sežani minus 20,8 stopinj C in v Vipolžah v Goriških brdih do minus 13,0 stopinj C.
13. 1. 1987:
Noč je bila deloma jasna, zaradi mrzle zračne mase in sveže snežne odeje pa je v veliko krajih po nižinah temperatura padla pod minus 20 stopinj C. Čez dan je bilo oblačno in neobičajno mrzlo. V Blagušu v Slovenskih goricah je bila najnižja nočna temperatura minus 29,1 stopinj C, ob 14.uri pa je bilo minus 14,4 stopinj C; v Murski Soboti je bila najnižja temperatura minus 26,9 stopinj C, ob 14. uri je bilo prav tako le minus 14,4 stopinj C, na Pragerskem je bil minimum minus 26,5 stopinj C in ob 14. uri minus 13,4 stopinj C in v Volčjem Potoku pri Kamniku minimum minus 25,0 stopinj C in ob 14. uri minus 12,8 stopinj C.