7. 1. 1967:
Močno sneženje v južni in vzhodni Sloveniji je oslabelo, v nekaterih krajih se je snežna odeja do jutra v 48 urah odebelila za preko pol metra. V Kočevskih Poljanah se je višina snega povečala s 7 centimetrov na 88 centimetrov, na Glažuti na Pohorju s 70 centimetrov na 148 centimetrov, na Sinjem Vrhu v Beli krajini z 9 centimetrov na 84 centimetrov, na Hribu v Loškem potoku z 31 centimetrov na 106 centimetrov, v Novem mestu s 5 centimetrov na 57 centimetrov in v Senožečah s 6 centimetrov na 50 centimetrov.
7. 1. 1985:
Zelo mrzel dan, zjutraj je bilo v veliko krajih pod minus 20 stopinj C, čez dan pa se je v glavnem segrelo le do približno minus 10 stopinj C. V Žalcu je bila najnižja jutranja temperatura minus 27,9 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je ohladilo do minus 27,0 stopinj C, v Ratečah so izmerili minus 26,4 stopinj C, na Letališču Maribor minus 25,8 stopinj C in na Vojskem nad Idrijo minus 20,5 stopinj C.
7. 1. 2001:
Preteklo noč, deloma pa tudi čez dan, je bila zaradi toplega vetra južnih smeri temperatura po nižinah za mesec januar neobičajno visoka. Ob 7. uri zjutraj so v Dobličah pri Črnomlju namerili 16,0 stopinj C, v Novem mestu 15,8 stopinj C, na Letališču Portorož 14,8 stopinj C, v Mariboru 14,5 stopinj C, v Velenju 14,0 stopinj C in v Ljubljani 12,8 stopinj C.
10. 1. 1992:
Predvsem na vzhodnem delu države je bilo jutro neobičajno toplo za sredino zime. V Novem mestu so ob 7. uri zjutraj namerili 10,2 stopinj C, v Celju je bilo 9,6 stopinj C, v Murski Soboti 9,1 stopinj C, v Ljubljani in Kočevju pa 8,0 stopinj C.
11. 1. 1979:
Slovenijo je čez dan prešel sekundarni ciklon, na morski nivo preračun zračni tlak je padel pod 990 hPa. V Portorožu je bil najnižji tlak 985 hPa, v Novem mestu 986 hPa, v Ljubljani in na Letališču Maribor pa 987 hPa.
11. 1. 1987:
Predvsem v zahodni Sloveniji je drugi dan zmerno do močno snežilo, od jutra prejšnjega do jutra naslednjega dne se je snežna odeja v glavnem odebelila za 40minus 80 centimetrov; tudi drugje po Sloveniji je zapadlo precej snega. Na meteoroloških postajah Vogel in Nanos-Ravnik se je višina snega v 48 urah povečala za 90 centimetrov, na Vojskem nad Idrijo za 89 centimetrov, v Lepeni na Bovškem za 85 centimetrov, v Lučinah pri Polhovem Gradcu za 79 centimetrov, v Kobaridu za 61 centimetrov, v Volčjem Potoku pri Kamniku za 59 centimetrov in na Vrhniki za 49 centimetrov.
13. 1. 1968:
Zlasti v jugozahodni Sloveniji je bilo jutro izjemno mrzlo, drugje je nočno ohlajanje v glavnem motil veter. V Babnem Polju je bil z minus 34,5 stopinj C izenačen absolutni rekord postaje, v Ambrusu na Dolenjskem so izmerili minus 31,0 stopinj C, v Kočevju se je ohladilo do minus 29,2 stopinj C, v Postojni in Šmarju-Sapu do minus 26,4 stopinj C, v Ratečah do minus 24,8 stopinj C, v Šmarjah pri Sežani minus 20,8 stopinj C in v Vipolžah v Goriških brdih do minus 13,0 stopinj C.
13. 1. 1987:
Noč je bila deloma jasna, zaradi mrzle zračne mase in sveže snežne odeje pa je v veliko krajih po nižinah temperatura padla pod minus 20 stopinj C. Čez dan je bilo oblačno in neobičajno mrzlo. V Blagušu v Slovenskih goricah je bila najnižja nočna temperatura minus 29,1 stopinj C, ob 14.uri pa je bilo minus 14,4 stopinj C; v Murski Soboti je bila najnižja temperatura minus 26,9 stopinj C, ob 14. uri je bilo prav tako le minus 14,4 stopinj C, na Pragerskem je bil minimum minus 26,5 stopinj C in ob 14. uri minus 13,4 stopinj C in v Volčjem Potoku pri Kamniku minimum minus 25,0 stopinj C in ob 14. uri minus 12,8 stopinj C.
15. 1. 1985:
Zjutraj so zlasti v zahodni in severozahodni Sloveniji zabeležili veliko dvodnevno vsoto višin novega snega. Vsota višin novega snega, ki so jo izmerili 14. in 15. januarja zjutraj, je na padavinski postaji Na Stanu na Idrijskem znašala 97 centimetrov, na Voglu 95 centimetrov, v Zgornji Radovni 85 centimetrov, v Bovcu 78 centimetrov, na Planini pod Golico 68 centimetrov in v Volčjem Potoku pri Kamniku 62 centimetrov.
15. 1. 1987:
Sneženje je ponehalo, to ali zjutraj naslednjega dne so v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije namerili najvišjo snežno odejo v mesecu januarju v zadnjih desetletjih. V Stari Fužini v Bohinju so namerili 136 centimetrov, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 130 centimetrov, v Logatcu 111 centimetrov, v Ljubljani in Senožečah na Krasu 89 centimetrov, v Moravčah 88 centimetrov, v Kobaridu 86 centimetrov, v Postojni 75 centimetrov, v Velenju 65 centimetrov, v Ilirski Bistrici 48 centimetrov in v Vipavi 32 centimetrov snega.
17. 1. 1964:
Nad osrednjim delom Evrope je bilo središče močnega anticiklona, pri nas je bil tlak neobičajno visok. V notranjosti Slovenije je tlak, preračunan na morski nivo, ob 7. uri zjutraj znašal približno 1046 hPa, v Kopru pa 1042 hPa.