1. 2. 1952:
V severozahodni Sloveniji je drugi dan zapored močno snežilo, prej debela snežna odeja se je še precej odebelila. V Bovcu so zjutraj naslednjega dne izmerili 169 centimetrov visoko snežno odejo (48 ur prej 74 centimetrov), pri Domu na Komni 270 centimetrov (187 centimetrov), na Planini pod Golico 195 centimetrov (112 centimetrov), pri izviru Soče 211 centimetrov (130 centimetrov) in v Bohinjski Bistrici 140 centimetrov (78 centimetrov).
1. 2. 1987:
Mesec februar se je začel z debelo snežno odejo v notranjosti Slovenijo in močnim jutranjim mrazom predvsem v severnem delu Slovenije. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je ohladilo do minus 26,0 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju do minus 25,2 stopinj C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do minus 24,4 stopinj C in v Mozirju do minus 22,2 stopinj C. V visokogorju je bilo bistveno topleje, na Kredarici je bila minimalna temperatura le minus 8,4 stopinj C.
29. 1. 2002:
Popoldne je bilo na severovzhodu in v višjih legah jasno ter za mesec januar izjemno toplo, na nekaterih meteoroloških postajah je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev. V Slovenskih Konjicah se je živo srebro povzpelo do pomladanskih 21,4 stopinj C, v Jeruzalemu v Slovenskih goricah so izmerili 19,5 stopinj C, v Velikih Dolencih in Velenju 19,2 stopinj C, v Novi vasi na Blokah 18,3 stopinj C, v Mariboru 17,9 stopinj C, v Sevnem nad Litijo 16,5 stopinj C in na Vojskem nad Idrijo 13,4 stopinj C.
30. 1. 1989:
Z izjemo Skandinavije in Rusije se je nad Evropo raztezalo območje izrazito visokega zračnega tlaka. Dopoldne je tlak, preračunan na morski nivo, v Sloveniji dosegel najvišjo vrednost: v Ljubljani in Novem mestu 1047 hPa, na Letališču Maribor in v Murski Soboti 1046 hPa, v Novi Gorici 1040 hPa in v Portorožu 1039 hPa.
30. 1. 1992:
Popoldne je bilo predvsem v dolini Soče ob burji za mesec januar zelo toplo. V Novi Gorici se je živo srebro povzpelo do 19,0 stopinj C in v Bovcu do 17,0 stopinj C.
1. 2. 1952:
V severozahodni Sloveniji je drugi dan zapored močno snežilo, prej debela snežna odeja se je še precej odebelila. V Bovcu so zjutraj naslednjega dne izmerili 169 centimetrov visoko snežno odejo (48 ur prej 74 centimetrov), pri Domu na Komni 270 centimetrov (187 centimetrov), na Planini pod Golico 195 centimetrov (112 centimetrov), pri izviru Soče 211 centimetrov (130 centimetrov) in v Bohinjski Bistrici 140 centimetrov (78 centimetrov).
1. 2. 1987:
Mesec februar se je začel z debelo snežno odejo v notranjosti Slovenijo in močnim jutranjim mrazom predvsem v severnem delu Slovenije. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je ohladilo do minus 26,0 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju do minus 25,2 stopinj C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do minus 24,4 stopinj C in v Mozirju do minus 22,2 stopinj C. V visokogorju je bilo bistveno topleje, na Kredarici je bila minimalna temperatura le minus 8,4 stopinj C.
3. 2. 1929:
Zjutraj je bilo v veliko krajih v notranjosti Slovenije izjemno mrzlo. V Kranju je minimalni termometer pokazal minus 26,0 stopinj C, v Gornjem Lenartu se je nočno padanje temperature ustavilo pri minus 25,8 stopinj C, na Bledu so namerili minus 24,4 stopinj C in v Ljubljani minus 22,4 stopinj C. Ob 7. uri zjutraj so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili izjemno nizkih minus 33,1 stopinj C, v Kamniku je bilo minus 27,0 stopinj C in v Laškem minus 26,4 stopinj C.
4. 2. 1929:
Jutro je bilo v notranjosti Slovenije ponovno zelo mrzlo. V Babnem Polju je bila najnižja temperatura minus 30,2 stopinj C, v Kranju in Gornjem Lenartu so namerili minus 26,0 stopinj C in v Kočevski Reki minus 25,2 stopinj C. V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem je bilo ob 7. uri zjutraj minus 30,1 stopinj C.
4. 2. 1963:
Vso Slovenijo z izjemo dela Vipavske doline je prekrivala snežna odeja, ki je bila v glavnem neobičajno debela. Na Vojskem nad Idrijo (1070 m) je višina snega znašala 180 centimetrov, na Rudnem polju na Pokljuki (1343 m) so ga namerili 160 centimetrov, v Kamniški Bistrici 113 centimetrov, v Žireh 89 centimetrov, v Kranju 88 centimetrov, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 75 centimetrov, v Senožečah 63 centimetrov, v Celju 59 centimetrov, v Veržeju 50 centimetrov, v Strunjanu 20 centimetrov in v Neblem v Goriških brdih 12 centimetrov snega.
6. 2. 1991:
Na nekaterih meteoroloških postajah v višjih legah je bila izmerjena najnižja februarska temperatura v obdobju meritev. Na Uršlji gori (1696 m) se je ohladilo do minus 23,5 stopinj C, na Rogli (1335 m) so izmerili minus 22,2 stopinj C, na Voglu (1535 m) minus 20,8 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) minus 18,7 stopinj C, v vasi Krn v Posočju (910 m) minus 17,0 stopinj C in v Topolu pri Medvodah (660 m) minus 16,5 stopinj C.