16. 2. 1956:
Ponovno izjemno mrzlo, v veliko krajih celo rekordno mrzlo februarsko jutro. V Babnem Polju se je temperatura drugi dan zapored spustila na minus 34,5 stopinj C, v Kočevju so izmerili minus 31,2 stopinj C, v Postojni minus 30,5 stopinj C, v Murski Soboti minus 28,6 stopinj C, v Črnomlju minus 26,3 stopinj C, v Ljubljani minus 23,3 stopinj C in na Kozini pri Sežani minus 20,9 stopinj C.
16. 2. 1998:
Popoldne je bil v glavnem jasno in vetrovno ter izjemno toplo; v veliko krajih so izmerili rekordno visoko temperaturo za mesec februar. V Metliki se je živo srebro povzpelo do pomladanskih 23,2 stopinj C, v Novem mestu in Rogaški Slatini so namerili 21,5 stopinj C, v Kočevju 20,7 stopinj C, v Celju 20,6 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju 20,5 stopinj C, na Letališču Brnik in v Preddvoru na Gorenjskem 20,1 stopinj C ter v Ljubljani 19,7 stopinj C.
13. 2. 1929:
Izjemno mrzel dan, v večjem delu države je bilo popoldne med najhladnejšimi v 20. stoletju. V Kočevski Reki je bilo ob dveh popoldne le minus 20,0 stopinj C, na Bledu je termometer pokazal minus 16,6 stopinj C, v Kamniku minus 16,5 stopinj C, v Novem mestu minus 15,8 stopinj C in v Slovenj Gradcu minus 15,0 stopinj C.
13. 2. 1959:
Nad Evropo se je raztezalo izrazito območje visokega zračnega tlaka, v Sloveniji je bil zračni tlak izjemno visok. V Ljubljani in Novem mestu je ob 21. uri zračni tlak, preračunan na morski nivo, znašal 1049 hPa, v Mariboru in Murski Soboti 1048 hPa in v Kopru 1040 hPa.
13. 2. 1985:
V nekaterih krajih je bilo jutro eno izmed najhladnejših v zadnjih desetletjih. V Kočevju so izmerili minus 27,4 stopinj C, na Pragerskem minus 27,1 stopinj C, v Rogaški Slatini minus 24,8 stopinj C, v Lendavi minus 23,8 stopinj C, v Sevnem nad Litijo minus 16,3 stopinj C in v Godnjah na Krasu minus 15,5 stopinj C.
16. 2. 1956:
Ponovno izjemno mrzlo, v veliko krajih celo rekordno mrzlo februarsko jutro. V Babnem Polju se je temperatura drugi dan zapored spustila na minus 34,5 stopinj C, v Kočevju so izmerili minus 31,2 stopinj C, v Postojni minus 30,5 stopinj C, v Murski Soboti minus 28,6 stopinj C, v Črnomlju minus 26,3 stopinj C, v Ljubljani minus 23,3 stopinj C in na Kozini pri Sežani minus 20,9 stopinj C.
16. 2. 1998:
Popoldne je bil v glavnem jasno in vetrovno ter izjemno toplo; v veliko krajih so izmerili rekordno visoko temperaturo za mesec februar. V Metliki se je živo srebro povzpelo do pomladanskih 23,2 stopinj C, v Novem mestu in Rogaški Slatini so namerili 21,5 stopinj C, v Kočevju 20,7 stopinj C, v Celju 20,6 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju 20,5 stopinj C, na Letališču Brnik in v Preddvoru na Gorenjskem 20,1 stopinj C ter v Ljubljani 19,7 stopinj C.
18. 2. 1950:
Predvsem na Vipavskem in Krasu je bilo popoldne izjemno toplo. V Ajdovščini se je ogrelo do 24,0 stopinj C, na Kozini so namerili 22,0 stopinj C, v Podkraju nad Vipavo pa 19,8 stopinj C.
18. 2. 1953:
Po mrzli noči se je čez dan ob deloma sončnem vremenu v nekaterih krajih zelo močno ogrelo. V Babnem Polju se je z nočnih minus 22,5 stopinj C temperatura do popoldneva povzpela do 5,2 stopinj C, v Kočevju z minus 20,7 stopinj C na 4,0 stopinj C, v Kranjski Gori z minus 15,0 stopinj C na 9,6 stopinj C in na Zgornjem Jezerskem z minus 15,9 stopinj C na 8,7 stopinj C.
20. 2. 1947:
Večdnevno občasno sneženje je čez dan v glavnem ponehalo, večji del notranjosti Slovenije prekrivala neobičajno visoka, v nekaterih krajih po vsej verjetnosti celo najvišja snežna odeja v 20. stoletju. V Kranjski Gori so ob 7. uri zjutraj namerili 145 centimetrov, v Stari Fužini v Bohinjski dolini 140 centimetrov, na Hribu v Loškem potoku 128 centimetrov, v Novih selih pri Kočevju 115 centimetrov, v Gradišču (danes Sveti Trojici) v Slovenskih goricah 99 centimetrov, v Adlešičih v Beli krajini 91 centimetrov, v Murski Soboti 85 centimetrov, v Mariboru 76 centimetrov in v Ljubljani 68 centimetrov snega.
21. 2. 1977:
Padavine, ki so se začele pojavljati dan prej, so se okrepile; obilno je deževalo in snežilo zlasti v višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije. Do jutra naslednjega dne je v enem dnevu v Podbrdu v dolini Bače padlo 152 milimetrov, v Kobaridu 150 milimetrov, v Kamniški Bistrici 117 milimetrov, v Bohinjski Bistrici 114 milimetrov in na Hrušici nad Postojno 100 milimetrov padavin. V visokogorju se je prej zelo debela snežna odeja še odebelila, na Kredarici so namerili 5 metrov snega.
22. 2. 1968:
Obilne padavine v višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije, meja sneženja je bila v glavnem na približno 1500 metrov. V Kneških Ravnah nad dolino Bače je do jutra naslednjega dne v enem dnevu padlo 174 milimetrov padavin, v Lepeni na Bovškem so izmerili 166 milimetrov, v Idrijski Beli 148 milimetrov, v Bohinjski Bistrici 138 milimetrov, v Ligu nad Kanalom 114 milimetrov, v Kamniški Bistrici 108 milimetrov in na Zgornjem Jezerskem 103 milimetrov padavin.
22. 2. 1990:
Predvsem na Primorskem je bilo ob sončnem vremenu čez dan pomladno toplo, v nekaterih krajih je bila izmerjena najvišja februarska temperatura v zadnjih desetletjih. V Vedrijanu v Goriških brdih se je ogrelo do 24,0 stopinj C, v Novi Gorici je termometer pokazal 22,4 stopinj C, na Letališču Portorož 22,2 stopinj C, v Kubedu v Istri 21,0 stopinj C, v Tolminu 20,6 stopinj C in v Ratečah 17,1 stopinj C.