Radar padavin: Pasja ravan/LiscaFossalon di GradoConcordia SagittariaVeneto - Teolo
OblačnostVerjetnost točeTemperaturaVeter

Vreme

Vremenska napoved za Slovenijo - Ponedeljek, 2.2.2026 ob 13h

Popoldne se bo v notranjosti Slovenije nadaljevalo v glavnem oblačno vreme, ponekod se bo oblačnost tudi tanjšala in trgala. Na Primorskem bo precej jasno. Čez dan bodo najvišje temperature od 1 do 5, na Primorskem do 11 °C.
Proti večeru se bo od zahoda ponovno začelo oblačiti. V drugem delu noči se bodo na Primorskem in Notranjskem začele pojavljati padavine. Meja sneženja bo v začetku na približno 500 m. Jutranje temperature bodo od -2 do 2, na Goriškem in ob morju približno 5 °C.
Jutri bo oblačno. Padavine se bodo postopno širile v notranjost Slovenije, na vzhodem delu države bo ostalo v glavnem brez padavin. Meja sneženja se bo hitro dvigala in bo sredi dneva na nadmorski višini približno 1500 m. V Zgornjesavski dolini bo v glavnem snežilo. Zapihal bo veter južnih smeri, ob morju jugo. Čez dan bodo najvišje temperature od 5 do 12, v zatišnih dolinah severozahodne Slovenije približno 3 °C.

Opozorilo: Dodatnega opozorila ni.

7 dnevna napoved

Pon
Vreme Ponedeljek
0 / 5
Tor
Vreme Torek
1 / 5
Sre
Vreme Sreda
3 / 5
Čet
Vreme Četrtek
3 / 9
Pet
Vreme Petek
2 / 7
Sob
Vreme Sobota
2 / 12
Ned
Vreme Nedelja
2 / 8

Na današnji dan:

2. 2. 1964:
Po mrzlem jutru se je čez dan zaradi deloma jasnega vremena in tople zračne mase v višinah v veliko krajih neobičajno močno ogrelo, dnevni temperaturni hod je v nekaterih krajih po nižinah presegel 20 stopinj C. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je temperatura z jutranjih minus 13,0 stopinj C do popoldneva povzpela na 11,2 stopinj C, v Kočevju z minus 11,8 stopinj C na 10,2 stopinj C, v Črnomlju z minus 9,0 stopinj C na 12,0 stopinj C in v Ilirski Bistrici z minus 8,5 stopinj C na 12,2 stopinj C.

Vreme v preteklosti:

30. 1. 1989:
Z izjemo Skandinavije in Rusije se je nad Evropo raztezalo območje izrazito visokega zračnega tlaka. Dopoldne je tlak, preračunan na morski nivo, v Sloveniji dosegel najvišjo vrednost: v Ljubljani in Novem mestu 1047 hPa, na Letališču Maribor in v Murski Soboti 1046 hPa, v Novi Gorici 1040 hPa in v Portorožu 1039 hPa.
30. 1. 1992:
Popoldne je bilo predvsem v dolini Soče ob burji za mesec januar zelo toplo. V Novi Gorici se je živo srebro povzpelo do 19,0 stopinj C in v Bovcu do 17,0 stopinj C.
1. 2. 1952:
V severozahodni Sloveniji je drugi dan zapored močno snežilo, prej debela snežna odeja se je še precej odebelila. V Bovcu so zjutraj naslednjega dne izmerili 169 centimetrov visoko snežno odejo (48 ur prej 74 centimetrov), pri Domu na Komni 270 centimetrov (187 centimetrov), na Planini pod Golico 195 centimetrov (112 centimetrov), pri izviru Soče 211 centimetrov (130 centimetrov) in v Bohinjski Bistrici 140 centimetrov (78 centimetrov).
1. 2. 1987:
Mesec februar se je začel z debelo snežno odejo v notranjosti Slovenijo in močnim jutranjim mrazom predvsem v severnem delu Slovenije. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je ohladilo do minus 26,0 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju do minus 25,2 stopinj C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do minus 24,4 stopinj C in v Mozirju do minus 22,2 stopinj C. V visokogorju je bilo bistveno topleje, na Kredarici je bila minimalna temperatura le minus 8,4 stopinj C.
3. 2. 1929:
Zjutraj je bilo v veliko krajih v notranjosti Slovenije izjemno mrzlo. V Kranju je minimalni termometer pokazal minus 26,0 stopinj C, v Gornjem Lenartu se je nočno padanje temperature ustavilo pri minus 25,8 stopinj C, na Bledu so namerili minus 24,4 stopinj C in v Ljubljani minus 22,4 stopinj C. Ob 7. uri zjutraj so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili izjemno nizkih minus 33,1 stopinj C, v Kamniku je bilo minus 27,0 stopinj C in v Laškem minus 26,4 stopinj C.
4. 2. 1929:
Jutro je bilo v notranjosti Slovenije ponovno zelo mrzlo. V Babnem Polju je bila najnižja temperatura minus 30,2 stopinj C, v Kranju in Gornjem Lenartu so namerili minus 26,0 stopinj C in v Kočevski Reki minus 25,2 stopinj C. V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem je bilo ob 7. uri zjutraj minus 30,1 stopinj C.
4. 2. 1963:
Vso Slovenijo z izjemo dela Vipavske doline je prekrivala snežna odeja, ki je bila v glavnem neobičajno debela. Na Vojskem nad Idrijo (1070 m) je višina snega znašala 180 centimetrov, na Rudnem polju na Pokljuki (1343 m) so ga namerili 160 centimetrov, v Kamniški Bistrici 113 centimetrov, v Žireh 89 centimetrov, v Kranju 88 centimetrov, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 75 centimetrov, v Senožečah 63 centimetrov, v Celju 59 centimetrov, v Veržeju 50 centimetrov, v Strunjanu 20 centimetrov in v Neblem v Goriških brdih 12 centimetrov snega.
6. 2. 1991:
Na nekaterih meteoroloških postajah v višjih legah je bila izmerjena najnižja februarska temperatura v obdobju meritev. Na Uršlji gori (1696 m) se je ohladilo do minus 23,5 stopinj C, na Rogli (1335 m) so izmerili minus 22,2 stopinj C, na Voglu (1535 m) minus 20,8 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) minus 18,7 stopinj C, v vasi Krn v Posočju (910 m) minus 17,0 stopinj C in v Topolu pri Medvodah (660 m) minus 16,5 stopinj C.
7. 2. 1951:
Izjemno močno deževje oziroma sneženje v zahodni Sloveniji, ki se je začelo pred tremi dnevi, je končno ponehalo. Največ padavin so do jutra v preteklih 72 urah, 471 milimetrov, namerili na padavinski postaji Mrzla Rupa nad Idrijo; v Bovcu je padlo 437 milimetrov, v Kobaridu 357 milimetrov, na Planini pod Golico 286 milimetrov in v Bohinjski Bistrici 281 milimetrov padavin. Ker je bila meja sneženja v glavnem nad 1000 m, je veliko snega zapadlo le nad približno 1500 metrov.
7. 2. 1988:
V Julijskih Alpah je nad višino približno 1600 m močno snežilo, nižje pa deževalo. Do jutra naslednjega dne je v preteklih 48 urah v Lepeni na Bovškem padlo 303 milimetrov padavin; v Ukancu v Bohinju so namerili 267 milimetrov, na Žagi pri Bovcu 244 milimetrov, v Logu pod Mangartom 201 milimetrov in v Stari Fužini v Bohinju 145 milimetrov padavin.