|
|
Opis:
Mia in jaz sva bila nekaj dni na poti po Dolomitih! Za prvo turo sva si izbrala Cristallo, natančneje sva hotela najprej pogledati Marino Bianchija in potem skrajšano različico Ivano Dibona plezalne poti! Ker žičnica Eierschalenlift na Rifugio Lorenzi žal ne deluje več, sva morala vzeti ekstremno strmo gramozno pot, ki je bila ponekod že zelo neprijetna za hojo, več korakov nazaj kot naprej, in 700 hm sva že imela v nogah, ker je bila to Mijina prva tura, sva se zgoraj odločila, da vrha ne giva več, to bi bil C plezalec in dodatnih 220 hm, zato sva po pavzi v zimskem prostoru Rifugia Lorenzi čez čas startala, da se via Ivano Dibona poti vrneva na gornjo postajo, v sredini poti je spustna pot. Vreme je bilo zelo spremenljivo, zgoraj precej sveže, a čeprav je kazalo na dež, sva ostala prihranjena! Ker se je pot zelo vlekla in je bila Mia od strme vzpona že zelo izčrpana, sva ugotovila, da ne zmoreva do konca, in se odločila vrniti se pri Cresta Biancha in vseeno spustiti po strmi gramozni poti – točno tistega, česar nisva hotela! A to je šlo presenetljivo hitro in zbrano, bolje kot pričakovano, gibala sva se bolj po desnem robu, ker je bila tam podlaga dovolj dobra za dober spust, na spustni varianti je ponekod komaj kaj ostalo, in to bi bilo za spust precej slabo. Žičnice dol smo ne uspeli, zato sva morala še 550 hm spustiti, takrat je bila Mia res na koncu, pogosto že medtem, a vedno se je pobrala in pogumno šla naprej, dol pa smo morali! Pokrajinsko je tura res vrhunska!!! Vzpon ni tako super, a zgoraj ob poti res osupljivo, a ne podcenjujte ture, na vzponu sva naredila skoraj 950 hm, na spustu 1465 hm. Naslednji dan je bil za naju dan počitka.
|