Opis:
Informacijska tabla PR A-340 na začetku poti je locirana v sami ramli ob mostu čez N-340. Tu se stika s potjo GR-92 ali E-10, ki poteka ob Sredozemlju. Pot začnemo z vzponom skozi mestni park, zgrajen v ramli, z morjem v hrbtu. Označbe nas vodijo neposredno navzgor po koritu. Blago se vzpenjamo med vegetacijo z razgledom na rastline v zgornjih delih ramle. Pod voziščem avtoceste Sredozemlja naletimo na razcepitev. Pozor! Sledimo kažipotom poti, zapustimo ramlo po desni cesti in naredimo 180-stopinjski ovinek. Cesta poteka vzporedno z ramlo do druge razcepitev, preskočimo oznako za vrh Calar v 9,5 km in sledimo oznaki za vrh Calar 7,5 km proti cortiju Bolaños. (Te oznake so za krožno pot.) Cesta nas spet pripelje do ramle. Po njej nekaj metrov pridemo do reza v gori, kjer se vzpenjamo po tlakovani poti. Pridemo do acequie in naredimo kratek postanek. Vdihnemo, preden se lotimo vzpona po čudovitem odseku »La Zeta«. Med cik-cak vzponi se ustavljamo in občudujemo panoramo nad Adro in zahodom. Spomladi cvetijo rože, vitki lijakasti tulipani izstopajo med vegetacijo. Ko se konča La Zeta, se povežemo z opuščeno cesto do ruševin cortija El Pintao (okoli 400 m n.v.). Cortijo so pretvorili v hleve za kozje črede. Nekaj metrov pred cortijem zapustimo cesto in se vzpnemo po kratkem odseku stare opuščene poti. Spet se povežemo s cesto in se vzpenjamo proti severu. Pojavijo se prve hrasti in črničevje z neobiranimi želodi. Prišel do nove razcepitev, nadaljujemo proti El Calar. Ko se konča cesta, je pot tlakovana. Pod ogromnim osamljenim borom v čudoviti legi imamo razgled na Sierro de Gador, reko Adra in Alquerío. Kmalu vidimo Berjo in Sierra Nevado, panorame so spektakularne. Vrhovi so še beli od snega, dajejo zimski pridih ob vročem dnevu. Obhodimo hrib El Calar, mimo meje občine Berja vidimo Murtas in njegov Cerrajón, v ozadju Mulhacén in Alcazabo. Užitek je hoditi po teh lepih predelih z cvetočimi mandljevci, razgledi na Contravieso in celotno Sierra Nevado z vasmi Alpujarre pod njimi. Zapustimo PR-A 240 na 680 m n.v. in po cesti sestopimo do ruševin vente Peragalo (prepoznaven po lagarjevi stolpiču). Naredimo kratek postanek za kosilo in počitek. Nadaljujemo, od tu pot nima večjih pretiranih vzponov. Vse je po cesti, večinoma z mitsko goro Mulhacén pred nami. Razgledi na ramlo de Guainos, cortiji raztreseni po hribčkih s svojimi lagarjevimi stolpiči. Pred nekaj stoletji je bila cela območje vinogradniško. Mimo druge opuščene cortijade, razen ene obnovljene hiše. Tukaj! Najdemo borove, edino senco naokoli. Po 3,45 urah smo prehodili 11,35 km na 750 m n.v. Pogledamo stare uničene aljibe brez vode. Pridemo do križišča, kjer se razdeli pot proti ramli de Guainos in proti Turónu (735 m). Prehodili smo 13,5 km, preskočimo levo (jug) in nadaljujemo desno proti Turónu. Kmalu pridemo na asfalt, znak da smo blizu Turóna. Cortijev ob poti se množijo. Cesta rahlo vzpenja, desno (vzhod) vidimo ruševine starih rudnikov. Hitro dosežemo ostro ovinek v hribu, nekaj metrov dlje zapustimo asfalt. Vzemimo cesto (865 m) z oznako lokalne poti El Chorrillo, imamo 19 km. V sestopu nas pripelje do izvira La Plomera, opremljenega s klopmi in mizami za počitek. Nadaljujemo dol, nekaj metrov dlje prvi razgled na vas Turón z dvema cerkvema. Hodimo med njivami mimo javnega pralnika z izvirom Chorrillo in ermito Santa Lucía. Nazadnje pridemo v to lepo in mirno vas Alpujarre Granadine.