Opis:
Mesto (Rata in Al-Manjur) se nahaja jugozahodno od mesta Hail, približno 320 km stran, upravno pa spada pod pokrajino Al-Hajt. Vpisano je na seznam svetovne dediščine UNESCO in predstavljajo ga vzpetine peščenjaka, znane kot džebel Rata in Al-Manjur, ki jih obdaja območje Harrat in jih preprejiva Vadi Rata. To mesto je odkril regionalni arheolog Saad bin Abdulrahman Al-Rujsan v mesecu Safer leta 1422 H. Mesto sestavljajo vzpetine peščenjaka, katerih stene in padli kamni okoli njih vsebujejo številne čudovite umetniške slike, ki jih je izvedel umetnik tistega časa z izjemno natančnostjo in v slogu izjemne lepote in mojstrstva. Skupno gre za risbe popolnih človeških oblik, ki se včasih pojavljajo same ali v spremstvu živalskih oblik (psi) ter tudi živalskih oblik (levi – leopardi – osli – kozorogi – psi – krave z dolgimi rogovi), vse skupaj izklesane s struganjem ali klesanjem ali vrtanjem, približno v naravni velikosti, v slogu, ki kaže na izjemno veščino umetnika tistega obdobja in na način, ki vzbuja začudenje in občudovanje nad doseženo veščino v umetnosti rezbarskega kamenja. Kar te lokacije loči od drugih lokacij s skalnimi risbami v regiji, je natančnost izvedbe ter te čudovite in veličastne frizne slike, ki jih lokacija hrani. Menimo, da vse odkrite skalne risbe na teh lokacijah izvirajo iz treh različnih obdobij, glede na plast patine nad njimi. Prvo obdobje ima najgostejšo plast patine, nagnjeno k črni barvi, ki jo datiramo v konec srednje kamene dobe, natančneje med 12 in 14 tisoč leti nazaj, zaznamovano z živalskimi in človeškimi risbami približno v naravni velikosti. Drugo obdobje se prav tako odlikuje po risbah živalskih oblik (bivoli – osli) in človeških oblik, ki se včasih pojavljajo same ali v spremstvu živalskih oblik (bivoli), podobne prvim po natančnosti in velikosti, le da je plast patine manj gosta kot pri prvih. Tretje obdobje, najnovejše med odkritimi risbami na teh dveh lokacijah, pripisujemo tamudskemu obdobju, zaznamovano z risbami nojev in kamel, izvedenimi približno v naravni velikosti, ki se večinoma pojavljajo s spremljajočimi tamudskimi napisi: imena oseb ali bogov ali spominske fraze ali oznake lastništva.