Opis:
Že dolgo na seznamu TO-DO in končno je prišla na vrsto – Spitzmauer! Že tolikokrat sem šel mimo ali nanjo gledal, zdaj je bil čas. Pravzaprav se mi pot do Prielschutzhausa ne zdi najboljša, že tolikokrat sem jo prehodil in se neskončno vleče dolga gozdna makadamska cesta, dokler ne začne končno navzgor. Po približno 800 hm prispevam do Prielschutzhausa in ko sem videl smerokaz, od tam še 4 uri na Spitzmauer in samo 3 ure na Priel, sem skoraj spet ubral drugo pot :-) Toda ne, na Prielu sem bil že 2-krat, torej naprej proti Spitzmauerju, del poti poznam iz mojega prehoda čez Tote Gebirge, prek Stodertalerjeve plezalne poti hočem neposrednejšo linijo navzgor. 160 hm ni pretirano zahtevna pot in nato stojiš na planoti, od koder se povzpneš zadnjih 200 hm na Spitzmauer. Z le dvema drugima gorskim sopotnikoma delim vrh in odličen razgled z vrha. Delno malo zamegljeno, a od spodaj je danes izgledalo še slabše. Spustim se po isti poti, v Prielschutzhausu dobim kavo in torto – to pač mora biti :-) Pot dol iz Prielschutzhausa grem tekom, kar kasneje začutim v nogah, a pot hočem kar hitro za sabo pustiti. Odlična tura, super razgled in odlična plezalna pot!