Opis:
Tura se začne na majhnem parkirišču na desni strani ceste na prelazu Julier. Od tam se začne tudi označba poti do vrha Julierja. Na začetku je pot zelo strma in se izliva na prvo planoto, od koder se takoj vodi v naslednji strm del. Nato pot vodi na majhen grič, da se izogne majhni soteski, pod katero teče potok. Ko prehitiš grič, moraš spet nekoliko sestopiti in kratko prečkati 'sotesko'. Od tam je le še nekaj strmih metrov do Fuorcle Albane. Pogled od tam na Sankt Moritz in v dolino je že vreden truda! Zdaj se začne resni del ture. Prve minute so več ali manj samo plezalna mesta, ki postajajo z časom vse zahtevnejša. Na težjih mestih so nameščene kovinske verige, na katerih se lahko oprijemaš. Na nekaterih mestih je treba prečkati zelo ozke grebene, za katere moraš imeti dovolj svobode od vrtoglavice. Poleg tega je veliko strmih izpostavljenih mest, mimo katerih prideš. Navideznemu vrhu, ki se mu zdaj vse hitreje približuješ, žal ni cilj poti. Ko dosežeš to točko, je cilj že skoraj na dosegu roke! Nato moraš še enkrat sestopiti in se spet povzpneš do vrha Piz Julier. Tam je med našo turo ležalo precej snega, na katerega nismo bili povsem pripravljeni, zato nismo vzeli derez. Tako je bil zadnji del precej naporen in počasen del ture. S vrha se odpira čudovita panorama (pri nas žal ne povsem čudovita, saj smo bili v oblakih).